<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Priprava in ovrednotenje delovanja majhnih vezavnih proteinskih posrednikov Ninjurina 1</dc:title><dc:creator>Gregorič Tasić,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hafner Bratkovič,	Iva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ninjurin 1</dc:subject><dc:subject>NINJ1</dc:subject><dc:subject>poškodba celične membrane</dc:subject><dc:subject>minivezavni proteini</dc:subject><dc:subject>celična smrt</dc:subject><dc:description>Ninjurin 1 (NINJ1) je transmembranski protein, ki posreduje poškodbo celične membrane pri nekaterih oblikah nekrotične celične smrti in spodbuja vnetje, med drugim pri sekundarni nekrozi po apoptozi, piroptozi in feroptozi. Povezan je s številnimi boleznimi in bolezenskimi stanji in je potencialno dobra terapevtska tarča, ampak trenutno poznamo zelo malo načinov, kako zavreti njegovo delovanje. V sklopu magistrske naloge smo želeli spremeniti potek z ninjurinom 1 posredovane poškodbe membrane z uporabo de novo načrtovanih majhnih vezavnih proteinskih posrednikov, ki naj bi se tarčno vezali na amfipatični del proteina in s tem preprečevali njegovo fibrilacijo ter posledično poškodbo plazmaleme. Z uporabo računalniških orodij smo minivezavne proteinske posrednike načrtovali in nato pripravili konstrukte za posamičen vezavni protein. Pripravili smo tudi konstrukte, ki kodirajo tarčo, mišji ninjurin 1 in dva sorodna proteina, mišji ninjurin 2 ter humani ninjurin 1. Vse proteine in tarče smo pripravili v bakterijskem ekspresijskem sistemu, jih izolirali in vzpostavili test vezave, na podlagi katerega smo naredili ožji izbor minivezavnih proteinov za nadaljnje delo. Šestim izbranim minivezavnim proteinom smo določili sekundarno strukturo in testirali njihov vpliv na poškodbo membrane med indukcijo različnih tipov celične smrti, ki smo jo spremljali preko meritev sproščanja laktat dehidrogenaze iz celic in vstopa propidijevega jodida v celice. Naši rezultati nakazujejo, da minivezavni proteini stimulirajo poškodbo membrane med piroptozo, nasprotno pa jo med feroptozo zavirajo. Vse več študij nakazuje na vpletenost feroptoze v različnih boleznih, predvsem nevrodegenerativnih, kar poudarja pomen zaviralcev feroptoze in vnetja, kot so tudi načrtovani minivezavni proteini.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-27 07:15:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171449</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 261527</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 246750979</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
