<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Samostojna Kreta – primer neteritorialne avtonomije</dc:title><dc:creator>Grubar,	Timon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stergar,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kreta</dc:subject><dc:subject>neteritorialna avtonomija</dc:subject><dc:subject>nationalist conflict</dc:subject><dc:subject>mirovno posredovanje</dc:subject><dc:description>Zaključno delo se posveča konfliktu med pravoslavnimi in muslimanskimi Krečani, ki je v letih 1896–1897 kulminiral v množičnem nasilju in brezvladju na otoku. Iz geopolitičnih in notranjepolitičnih razlogov so države evropskega koncerta posredovale za mir in vsilile kratkotrajno kretsko avtonomno državo. Kreto v letih 1896–1913 zahodno zgodovinopisje obravnava iz vidika razvoja mednarodnega prava, sicer obsežnejše grško pa se ukvarja pretežno le s procesom združitve Krete z Grčijo. Sistem reprezentacije in samouprave za muslimansko turško-kretsko skupnost, pa še ni bil neposredno obravnavan. V širši okvir dogajanja na Kreti postavljam sistem posebnih pravic muslimanske skupnosti, predstavljen na podlagi raznolikih arhivskih virov. Zagovarjam tezi, da so posebne določbe za turško-kretsko skupnost ante-factum primer sodobne neteritorialne avtonomije in da se ta ni oblikovala po načrtu, temveč spontano ob stiku “predmoderne” osmanske miletske tradicije in “moderne” evropske državne ureditve.</dc:description><dc:publisher>T. Grubar</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-26 07:45:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171410</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 94(495Kreta)"18/19"</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 588671</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 247022595</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
