<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dejavniki tveganja in epidemiologija stresnih poškodb kosti pri športnikih - pregled literature</dc:title><dc:creator>Pogačar,	Ana Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Brezovar,	Tjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Palma,	Polona	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>stresna poškodba kosti</dc:subject><dc:subject>stresni zlom</dc:subject><dc:subject>epidemiologija</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>športniki</dc:subject><dc:description>Uvod: Stresne poškodbe kosti so preobremenitvene poškodbe, ki se razvijejo kot odziv na 
ponavljajoče se submaksimalne obremenitve na sicer zdravo kost. Nastanejo, ko v procesu 
tarčne remodulacije nastajanje in kopičenje mikropoškodb presega njihovo odstranjevanje. 
Pogosto se pojavljajo pri aktivnih posameznikih kot so športniki. Ključnega pomena je 
zgodnja diagnoza in prepoznavanje dejavnikov tveganja, saj lahko njihovo obvladovanje 
bistveno prispeva k preprečevanju ponovnih poškodb. Namen: Namen diplomskega dela je 
na podlagi pregleda obstoječe strokovne in znanstvene literature analizirati epidemiološke 
značilnosti stresnih poškodb kosti pri športnikih ter ugotoviti, kateri so glavni dejavniki 
tveganja za njihov nastanek. Metode dela: Iskanje literature je potekalo v podatkovni zbirki 
PubMed, pri čemer so bile v različnih kombinacijah uporabljene ključne besede bone stress 
injury, stress fracture, risk factors, athletes, epidemiology. Rezultati: Analiziranih je bilo 
osem raziskav, v katere so bili vključeni športniki na poklicni, srednješolski, univerzitetni 
ali rekreativni ravni. Incidenca se je gibala med 4,0 % in 52,4 %, najpogostejša mesta 
poškodbe so bila golenica, stegnenica, križnica in stopalnice. Kot možni dejavniki tveganja 
so bili prepoznani predhodna stresna poškodba kosti, nizka mineralna kostna gostota, pozna 
menarha in prisotnost amenoreje pri ženskah, nizka kadenca koraka, ter napake v trenažnem 
procesu. V posameznih raziskavah je bilo opaziti tudi povezavo med večjo pojavnostjo 
stresnih poškodb kosti in nizkim indeksom telesne mase, nizko pusto in nizko maščobno 
telesno maso, neravnovesjem v dolžini spodnjih udov, prisotnostjo motenj prehranjevanja, 
pomanjkanjem spanja ter visoko ravnjo stresa. Razprava in zaključek: Stresne poškodbe 
kosti so v populaciji športnikov ena pogostejših mišično-skeletnih poškodb. Eden glavnih
napovednih dejavnikov stresne poškodbe kosti je predhodna stresna poškodba kosti, med 
zaščitne dejavnike pa lahko uvrščamo izvajanje vadbe proti uporu. Celostna obravnava in 
poznavanje dejavnikov tveganja je zato ključnega pomena, saj lahko pripomore k boljšemu 
razumevanju stresnih poškodb kosti, s tem pa k zgodnejši diagnozi, uspešnejši rehabilitaciji 
in učinkovitejši preventivi.</dc:description><dc:publisher>[A. P. Pogačar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-23 07:46:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171336</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 148680</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 246437379</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
