<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pripravljenost javnega zdravstvenega zavoda na delovanje v kriznih razmerah</dc:title><dc:creator>Zorman,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Juvan,	Jelena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>krizno upravljanje in vodenje</dc:subject><dc:subject>javni zdravstveni zavod</dc:subject><dc:subject>kriza</dc:subject><dc:subject>zdravstveni sistem</dc:subject><dc:subject>krizne razmere</dc:subject><dc:description>Naravne in druge nesreče, ki imajo za posledico večje število nenadno obolelih ljudi, predstavljajo novo dimenzijo kompleksnih kriz, ki postajajo stalnica v našem vsakdanu. Za uspešno obvladovanje kriznega odziva, je ključno poznavanje kriznega upravljanja in vodenja. Javni zdravstveni zavodi, kot nosilci zagotavljanja zdravstvene oskrbe in zdravstvenega varstva v državi, postanejo ključni akterji kriznega upravljanja in vodenja in koordinacije kriznega odziva na področju zdravstva. V Republiki Sloveniji so organizirani na treh stopnjah: primarna, sekundarna, ter terciarna raven. Krovno ministrstvo predstavlja Ministrstvo za zdravje, ki je na državni in mednarodni ravni povezovalni člen z javno zdravstvenimi zavodi na nižjih ravneh ter strukturami civilne zaščite in ostalimi akterji kriznega odziva. Javni zdravstveni zavodi v kriznih razmerah preidejo v koordinacijo z ustrezno ravnjo civilne zaščite, ki prestavlja drugega akterja v kriznem odzivu. V nekriznem obdobju so javni zdravstveni zavodi posvetovalni organ v načrtovanju in posodabljanju načrtov zaščite in reševanja. Te so dolžni vsaj enkrat letno tudi preveriti v obliki različnih vrst vaj. Ker krizno upravljanje in vodenje ni temeljna dejavnost javnih zdravstvenih zavodov se le ti srečujejo z številnimi izzivi pri načrtovanju in vzpostavljanju kritičnega upravljanja in vodenja znotraj javnih zdravstvenih zavodov ter obvladovanju kriz in kriznega odziva. Da bo krizno upravljanje in vodenje znotraj javnega zdravstvenega zavoda lahko čimbolj učinkovito, bo potrebno na sistemski ravni storiti še veliko, da bodo lahko javni zdravstveni zavodi postali suvereni v vseh fazah kriznega upravljanja in vodenja in nekriznih razmerah ter osnovati strategijo, ki bo zapolnila vrzel pomanjkanja strokovnega kadra.</dc:description><dc:publisher>U. Zorman</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-22 08:30:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171292</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 005.931.11:614.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 177651</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 248896771</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
