<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba senzornih strategij za učenje hranjenja otrok z motnjo v duševnem razvoju  –  multipla študija primera</dc:title><dc:creator>Tomažič,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rebula,	Lucija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šuc,	Lea	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>senzorna integracija</dc:subject><dc:subject>ocenjevanje hranjenja za pediatrično področje</dc:subject><dc:subject>nezaželeno vedenje</dc:subject><dc:subject>selektivno hranjenje</dc:subject><dc:description>Hranjenje je ožja dnevna aktivnost, ki ne vključuje le vnosa hrana, temveč tudi kompleksne motorične, senzorne in socialne vidike. Težave s hranjenjem so pri otrocih z motnjo v duševnem razvoju zelo pogoste, zato je vloga delovnega terapevta, da otroku učenje hranjenja predstavi skozi igro in otroku prilagojen način. V praksi se predvsem uporablja terapije učenja hranjenja, ki temeljijo na Ayresovi terapiji senzorne integracije. Namen: V diplomskem delu smo želeli prikazati uporabo senzornih strategij za sprejemanje hrane, pri skupini petih otrok z motnjo v duševnem razvoju v okviru interdisciplinarne obravnave. Želeli smo ugotoviti, ali senzorne strategije pripomorejo k boljšemu sprejemanju hrane. Metode dela: Raziskavo smo izvedli v obliki multiple študije primera. Podatke smo zbirali kvalitativno s pomočjo ocenjevalnih instrumentov. V šesttedensko raziskavo je bilo vključenih pet dečkov z motnjo v duševnem razvoju in težavami s hranjenjem. Pred izvedbo terapevtskih srečanj smo s specialnimi pedagogi in spremljevalci izvedli ocenjevanje hranjenja za pediatrično področje. S pomočjo ocene smo ugotovili na katerih področjih hranjenja imajo dečki največ težav. Rezultati: Ponovna ocena z ocenjevalnim instrumentom Ocenjevanje hranjenja za pediatrično področje je pokazala izboljšanje skupnega rezultata pri vseh dečkih. Dva dečka sta pri končnem ocenjevanju dosegla rezultat, ki ju uvršča v kategorijo zmerne težave, medtem ko sta bila ob začetnem ocenjevanju uvrščena v kategorijo izrazite težave. Ostali trije dečki, so kljub napredku ostali v svojih prvotnih kategorijah; dva v kategoriji izrazite težave in eden v kategoriji odsotnost težav. Izboljšanje je bilo predvsem opaženo na področjih Nezaželenega vedenja in Selektivnega prehranjevanja. Razprava in zaključek: Rezultati govorijo v prid uporabe senzornih strategij pri učenju hranjenja otrok z motnjo v duševnem razvoju. Največ napredkov je bilo opaženih pri nezaželenem vedenju med obroku, ki se je izboljšalo pri vseh dečkih. Izvedena raziskava je lahko pomemben primer učinkovitih strategij za učenje hranjenja otrok z motnjo v duševnem razvoju kot tudi nevrotipičnih otrok. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno ocenjevalni instrument prevesti in ga posplošiti za slovensko populacijo.</dc:description><dc:publisher>[A. Tomažič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-22 07:46:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171287</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 148623</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 246285827</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
