Prehod judoistov iz športnega v pošportno življenje: okupacijska perspektivaTropan, Luka (Avtor) Bratun, Urša (Mentor) Domajnko, Barbara (Recenzent) diplomska deladelovna terapijakvalitativna raziskavaokupacijska identitetaokupacijska znanostšportna upokojitevUvod: Prehod iz športa v upokojitev je lahko za vrhunske športnike velik izziv. Vključuje preoblikovanje njihove športne identitete in prilagoditev dnevne strukture z vključevanjem v smiselne okupacije. Športniki med kariero pogosto zanemarijo druga področja udejstvovanja, zaradi česar se lahko znajdejo v težavah. Za mnoge pomeni ta prehod oddaljevanje od visoko strukturiranega športnega okolja in iskanje novih okupacij. V delovni terapiji je velik poudarek na podpori posameznikom ob pomembnih življenjskih prehodih, vključno s prehodi iz športa v pošportno življenje. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati prehod iz športa v pošportno življenje z okupacijske perspektive, s poudarkom na primeru juda. Metode dela: Izvedena je bila kvalitativna raziskava. Intervjuval sem štiri slovenske vrhunske judoistke, izbrane z namenskim vzorčenjem. Podatke sem analiziral z uporabo refleksivne tematske analize. Izsledki: Prehod iz vrhunskega športa je bil za judoistke zahteven, saj je vključeval iskanje nove okupacijske identitete in prilagoditev življenju izven tekmovalnega okolja. Judoistke so se v času kariere večinoma osredotočale na športne dosežke, zato so manj raziskovale druge interese. Po upokojitvi so si želele ostati povezane s športom, vendar ne nujno kot trenerke. Nekatere so iskale nove priložnosti v mednarodnih organizacijah, da bi pridobile nove izkušnje. Uspešen prehod je vključeval okupacije, ki so zagotavljale občutek smisla in pripadnosti. Razprava in zaključek: Ugotovitve potrjujejo, da je prehod iz vrhunskega športa v pošportno življenje večplasten proces, na katerega vplivajo moč športne identitete, načrtovanje dvojne kariere ter dostopnost socialne in institucionalne podpore. Vključevanje v smiselne okupacije, kot so delo, družinske vloge ali prispevanje k športni skupnosti, je imelo ključno vlogo pri ohranjanju dobrega počutja in kontinuitete identitete. Medtem ko so se nekatere udeleženke soočale z negotovostjo in čustvenimi stiskami, so druge doživljale olajšanje in osebno rast. Raziskava poudarja pomen zgodnjega načrtovanja prehoda v pošportno življenje, razvoj dvojne kariere in strukturirane podpore po zaključku kariere, ob tem pa nakazuje tudi vlogo delovne terapije kot strokovnega področja, ki lahko športnikom pomaga ob tem življenjskem prehodu.[L. Tropan]20252025-08-22 07:46:03Diplomsko delo/naloga171286UDK: 615.851VisID: 148622COBISS_ID: 246280195sl