<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Nefarmakološki pristopi pri zdravstveni obravnavi poporodne depresije</dc:title><dc:creator>Kosi,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferkulj,	Blaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>poporodna depresija</dc:subject><dc:subject>nefarmakološki pristopi</dc:subject><dc:subject>izvajalci zdravstvene nege</dc:subject><dc:description>Uvod: Poporodna depresija je pogosta duševna motnja, ki prizadene med 10 % do 20 % žensk in močno vpliva na duševno in telesno zdravje mater po porodu, ter lahko negativno vpliva na razvoj njihovih dojenčkov in na družinske odnose. Razvije se kot posledica hormonskih sprememb, psihosocialnih dejavnikov in izzivov prilagajanja na materinstvo. Kljub razpoložljivim farmakološkim zdravljenjem se številne matere zaradi dojenja in stranskih učinkov zdravil raje odločajo za nefarmakološke metode zdravljenja, ki ponujajo celostno in varno možnost. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati učinkovitost nefarmakoloških pristopov pri zdravljenju poporodne depresije ter opredeliti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri prepoznavanju simptomov, nudenju podpore in izvajanju ustreznih nefarmakoloških intervencij. Metode dela: Za raziskavo smo izvedli pregled literature, ki je zajemal članke, objavljene v strokovnih in znanstvenih revijah v zadnjih desetih letih, ki so bili prosto dostopni na spletu. Vključene so bile raziskave iz mednarodnih podatkovnih baz Medline (PubMed), Dikul in Cobib.si. V pregled smo zajeli 16 virov, ki so ustrezali glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Rezultati: Pregled literature je pokazal, da so nefarmakološki pristopi, kot so kognitivno-vedenjska in interpersonalna terapija, telesna dejavnost, glasbena terapija, čuječnost in podpora pri dojenju, učinkoviti pri obvladovanju poporodne depresije, še posebej pri ženskah, ki ne želijo ali ne morejo jemati zdravil. Ti pristopi so se izkazali za posebno koristne pri materah z blago in zmerno obliko poporodne depresije. Veliko raziskav poudarja prednost kombiniranja različnih pristopov. Vloga izvajalcev zdravstvene nege pri zgodnjem prepoznavanju simptomov in izvajanju teh pristopov je ključna za zmanjšanje simptomov depresije. Razprava in zaključek: Raziskava je pokazala, da so nefarmakološki pristopi učinkoviti pri zdravljenju poporodne depresije, vendar je uspeh teh metod odvisen od individualnih dejavnikov, kot so osebne preference, podpora okolice in resnost simptomov. Izvajalci zdravstvene nege imajo ključno vlogo pri prepoznavanju simptomov, usmerjanju v ustrezne terapije in nudenju podpore. Ključna je celostna in personalizirana obravnava, ki omogoča učinkovito obvladovanje poporodne depresije in izboljšanje duševnega zdravja mater.</dc:description><dc:publisher>[L. Kosi]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-22 07:45:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171285</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 148621</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 246294787</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
