<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv pogosto predpisanih zdravil na padce starejših odraslih</dc:title><dc:creator>Lapornik,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferkulj,	Blaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>psihotropna zdravila</dc:subject><dc:subject>polifarmacija</dc:subject><dc:subject>depreskripcija</dc:subject><dc:subject>zdravstveni delavci</dc:subject><dc:description>Uvod: Padci so eden najpogostejših vzrokov za poškodbe pri starejših odraslih. Poleg telesnih posledic, kot so udarci in zlomi, lahko vplivajo tudi na izgubo samostojnosti in samozavesti, omejeno mobilnost in strah pred gibanjem. Med pomembnejšimi dejavniki tveganja za padce so tudi zdravila, ki jih starejši pogosto jemljejo zaradi nenalezljivih bolezni. Nekatera zdravila lahko vplivajo na ravnotežje, krvni tlak ali zbranost, kar lahko vodi do večje verjetnosti padcev. Polifarmacija in multimorbidnost sta v sodobnih populacijah starejših povezani v začaran krog, kjer prisotnost več nenalezljivih bolezni pogosto povzroči sočasno jemanje številnih zdravil, kar dodatno povečuje tveganje za padce.  Namen: Namen diplomskega dela je raziskati, katera zdravila so najpogosteje povezana s padci pri starejših odraslih ter kako lahko zdravstveni delavci z intervencijami zmanjšajo to tveganje in prispevajo k varnejši uporabi zdravil. Prav tako smo preverili vlogo zdravstvenih delavcev pri iskanju rešitev za zmanjšanje tveganja padcev med starejšimi odraslimi.  Metode dela: Narejen je bil pregled znanstvene literature. Iskanje je potekalo v bibliografskih zbirkah MEDLINE, CINAHL Ultimate in ScienceDirect. Upoštevali smo določene kriterije, kot so starost objave, jezik in dostopnost celotnega besedila. V analizo smo vključili 15 člankov, ki so bili objavljeni po letu 2010 in so obravnavali vpliv najpogosteje predpisanih zdravil na padce pri osebah, starejših od 65 let. Za oblikovanje iskalnega niza smo uporabili Boolove operatorje: AND in OR ter besede in besedne zveze: healthcare professionals, deprescribing, psychotropic drugs, diuretics, antihypertensive drugs, opioids, benzodiazepines, antidepressants, fall elderly, polypharmacy, fall-risk-increasing drugs, psychoactive drugs. Rezultati: Ugotovili smo, da so antidepresivi, antihipertenzivi, antipsihotiki, benzodiazepini, diuretiki in opioidi pogosto povezani s povečanim tveganjem za padce. Tveganje je še večje, če oseba jemlje več zdravil hkrati. Pokazalo se je, da lahko depreskripcija pomaga zmanjšati verjetnost padcev, še posebej če v procesu sodelujejo zdravstveni delavci. Razprava in zaključek: Naši izsledki so podobni ugotovitvam drugih raziskav. Pomembno je, da zdravstveni delavci poleg zdravljenja pozornost namenijo tudi temu, kako pacienti jemljejo zdravila in v kakšnem okolju živijo. Tudi redni pregledi terapij in pogovori s pacienti lahko pomembno prispevajo k večji varnosti. Premišljena uporaba zdravil, redna ocena tveganja in podpora zdravstvenih delavcev pomembno vpliva na zmanjšanje padcev pri starejših. Z nadaljnjim raziskovanjem in ozaveščanjem lahko pripomoremo k boljši kakovosti življenja v starosti.</dc:description><dc:publisher>[M. Lapornik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-22 07:45:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171284</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 148620</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 246286595</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
