<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analize identitet v pozni antiki na podlagi grobišča Lajh v Kranju</dc:title><dc:creator>Pavletič,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Istenič,	Janka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pozna antika</dc:subject><dc:subject>grobovi</dc:subject><dc:subject>identitete</dc:subject><dc:subject>družbena struktura</dc:subject><dc:subject>spol</dc:subject><dc:subject>starost</dc:subject><dc:description>Grobišče Lajh v Kranju, datirano v drugo polovico 6. stoletja, je največje poznoantično grobišče na območju današnje Slovenije in širše regije. Zaradi metodoloških težav, ki izvirajo iz izkopavanj z začetka 20. stoletja,ter nedoslednosti v edini obsežnejši objavi (Stare 1980),je ostalo sorazmerno neraziskano. Disertacija grobišče na novo ovrednoti s celostno revizijo vseh dostopnih podatkov ter z uporabo sodobnih analitičnih in teoretskih pristopov. 
Raziskava se osredotoča na vprašanja, kako so bile v pogrebnih običajih na Lajhu konstruirane in izražene družbene identitete – predvsem spol, starost, sorodstvene povezave, status in etničnost.
Metodologija je vključevala natančen arhivski pregled, rekonstrukcijo grobnih celot, izdelavo novega načrta grobišča ter oblikovanje podatkovne baze. Slednjo smo uporabili za statistične analize, ki so temeljile na raziskovalni analizi podatkov in metodi soočenja namernih in funkcionalnih podatkov, kar je vključevalo tudi antropološke podatke.
Rezultati kažejo, da so grobovi služili kot sredstvo izražanja družbenega položaja, ki je bil tesno povezan s starostjo in spolom. Otroci so bili navadno pokopani z manjšim številom in manj 
dragocenimi pridatki. V starosti med 11 in 14 let smo opazili prehod v družbeno odraslost, ki 
sovpada z izrazitejšim izražanjem spola. Možatost je bila utemeljena predvsem na bojevniški simboliki, ženstvenost pa na krasitvi telesa, zlasti v obdobju zgodnje odraslosti, ko so ženski grobovi še posebej premožni. To je povezano z njihovo sposobnostjo poroke in rojevanje otrok. Družbeni položaj se je odražal v številu in materialu pridatkov ter domnevno v prostorski razporeditvi, ki nakazuje na obstoj družinskih skupin. Disertacija izpodbija tradicionalne etnične interpretacije, poudarja kompleksnost etničnosti in zagovarja, da so bile v kontekstu pokopov izraziteje poudarjene druge identitete.
Raziskava predstavlja osnovo za nadaljnje študije in prispeva k poglobljenemu razumevanju identitet in družbene strukture v pozni antiki.
</dc:description><dc:publisher>K. Pavletič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-21 15:45:46</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>171274</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 902</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 246248451</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
