Razvoj profesionalne identitete študentov zdravstvene nege skozi klinično usposabljanje: kvalitativna raziskavaDolinar, Larissa (Avtor) Kavčič, Tina (Mentor) Domajnko, Barbara (Komentor) Kvas, Andreja (Recenzent) magistrska delazdravstvena negarefleksivna praksaklinično učenjeprofesionalna rastizobraževanje v zdravstveni negiUvod: Oblikovanje profesionalne identitete predstavlja osrednji razvojni proces v času študija zdravstvene nege, pri čemer ima klinično usposabljanje ključno vlogo. Prav v tem prostoru se študenti prvič soočajo z realnimi izzivi poklica, dilemami ter čustvenimi obremenitvami, kar pomembno zaznamuje njihov strokovni in osebni razvoj. Namen: Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako študenti zdravstvene nege skozi refleksijo pomembnih dogodkov, doživetih med kliničnim usposabljanjem, opisujejo proces oblikovanja svoje profesionalne identitete. Metode dela: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop z refleksivno tematsko analizo. Analiza je zajela pisne refleksije študentov prvega, drugega in tretjega letnika prve stopnje študija zdravstvene nege. Postopek je vključeval kodiranje pomenskih enot, ki so se nato združevale v podteme in teme. Rezultati: V analizi se je oblikovalo pet tem, ki osvetljujejo ključne vidike procesa oblikovanja profesionalne identitete študentov zdravstvene nege: vloga mentorja, pacienta, soočanje študentov z lastnimi čustvi in konflikti, klinično okolje kot prostor profesionalne rasti ter študentom je mar. Nad vsemi naštetimi se kot skupna nit izrisuje nadtema: potreba po refleksiji, ki jih vsebinsko povezuje in presega. Potreba po refleksiji se je izkazala kot osrednji mehanizem, prek katerega študenti osmislijo doživljanja, razvijajo strokovno samopodobo in prepoznavajo etične ter čustvene razsežnosti svojega poklicnega razvoja – onkraj praktičnih znanj in veščin. Analiza je hkrati razkrila tudi pomembne vrzeli v sistemski podpori refleksivnemu učenju, kar predstavlja ključno izhodišče za izboljšave v izobraževalnem procesu. Razprava in zaključek: Študenti profesionalno identiteto oblikujejo skozi globoko osebne in čustvene izkušnje v kliničnem okolju. Refleksija se pri tem izkaže kot ključno orodje strokovnega in osebnega dozorevanja, vendar pa pogosto poteka brez ustrezne strokovne podpore. Raziskava poudarja potrebo po sistematični vključitvi varnih, refleksivnih prostorov v klinična in visokošolska okolja. Profesionalna identiteta tako ni le rezultat izobraževanja, temveč kompleksna notranja preobrazba, ki zahteva strokovno spremljanje in podporo.[L. Dolinar]20252025-08-20 07:45:59Magistrsko delo/naloga171217UDK: 616-083VisID: 148567COBISS_ID: 246046211sl