Zdravstvena obravnava ženske z obsesivno kompulzivno motnjo v perinatalnem obdobjuKondić, Ivana (Avtor) Lapanja, Aljoša (Mentor) Mlinar, Suzana (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaperinatalna obsesivno kompulzivna motnjaOKMperinatalno obdobjenosečnostpoporodno obdobjeobsesijekompulzijesimptomidejavniki tveganjaUvod: Perinatalna obsesivno kompulzivna motnja je pomemben, a pogosto spregledan izziv, ki prizadene številne ženske med nosečnostjo in po porodu. V primerjavi s splošno populacijo je tveganje za njen pojav v tem obdobju višje. Motnja lahko pomembno vpliva na duševno zdravje matere, kakovost vsakdanjega življenja ter poveča tveganje za neugodne izide pri novorojenčku. Kljub resnosti simptomov številne ženske ne prejmejo ustrezne diagnoze in zdravljenja, kar poudarja, kako nujno je zgodnje prepoznavanje in pravilno obravnavo. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo literature ugotoviti, kako obsesivno kompulzivna motnja pri nosečnicah in materah v poporodnem obdobju vpliva na njihovo vsakdanje življenje in duševno zdravje. Metode dela: Narejena je bila deskriptivna metoda s pregledom znanstvene in strokovne literature, objavljene od leta 2015 naprej, v angleškem jeziku. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah: Pub Med, CINAHL Ultimate, ScienceDirect in preko iskalnika Google učenjak. Rezultati: Simptomi obsesivno kompulzivne motnje so podobni tistim pri splošni populaciji, vendar se v perinatalnem obdobju predvsem osredotočajo na otroka in njegovo varnost. Dejavniki tveganja niso povsem raziskani, vendar vključujejo kombinacijo različnih bioloških, psiholoških in okoljskih dejavnikov. Razprava in zaključek: Obsesije in kompulzije, ki jih ženske doživljajo v nosečnosti in po porodu, se v večini osredotočajo na fetus/otroka, najpogosteje zajemajo obsesije strah pred kontaminacijo, potrebe po simetriji in agresivne misli o škodi, ki se lahko pripeti otroku, med tem so pogoste kompulzije povezane s čiščenjem in preverjanjem. Dejavniki tveganja, ki lahko povzročijo poslabšanje ali pojav motnje, še niso povsem jasni, zato bi bile potrebne nadaljnje raziskave, vendar bi lahko vključevali nihanje hormonov, predhodne obstoječe anksiozne motnje, nespečnost ter siljenje k dojenju. Raziskave opozarjajo, da je obsesivno kompulzivna motnja pogosto spregledana ali napačno diagnosticirana, kar je posledica neznanja zdravstvenih delavcev, ter da bi dodatno izobraževanje pozitivno pripomoglo k njeni boljši prepoznavi in zmanjševanju stigme in sramu, ki posameznicam otežuje poročanje svojih težav.[I. Kondić]20252025-08-20 07:45:36Diplomsko delo/naloga171215UDK: 616-083VisID: 148565COBISS_ID: 246007299sl