<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obnašanje nosilcev potencialno strupenih prvin v rudarsko in industrijsko obremenjenem okolju</dc:title><dc:creator>Kos,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Miler,	Miloš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>okoljska mineralogija</dc:subject><dc:subject>potencialno strupene prvine</dc:subject><dc:subject>trdni delci</dc:subject><dc:subject>okoljsko obnašanje onesnaževal</dc:subject><dc:subject>talni kolonski testi</dc:subject><dc:subject>svinčevi izotopi</dc:subject><dc:subject>SEM/EDS</dc:subject><dc:description>V doktorski disertaciji smo raziskovali obnašanje trdnih nosilcev potencialno strupenih prvin (PSP) v okolju obremenjenem z rudarsko in industrijsko dejavnostjo. Lastnosti trdnih potencialnih anorganskih onesnaževal (TPAO) so odvisne od virov in procesov nastanka ter nadaljnjih procesov v transportnem mediju ali okolju odlaganja. Za študijsko območje smo izbrali Zgornjo Mežiško dolino (ZMD), kjer je okolje obremenjeno s PSP iz dejavnosti preteklega rudarjenja Pb-Zn rude in topilniške aktivnosti ter sedanje industrije reciklaže sekundarnih Pb surovin in proizvodnje Pb akumulatorjev. V delu smo identificirali mikrokemične in mikromorfološke lastnosti TPAO na nivoju posameznega delca v zraku, padavinah, cestnem prahu in tleh. Namen opredelitve teh lastnosti je bil ugotoviti kakšne spremembe trdna onesnaževala preidejo pri transportu med okoljskimi mediji ter kako jih lahko zaznamo na mikronskem in submikronskem nivoju. Razumevanje sprememb TPAO v naravnem okolju smo dopolnili z laboratorijskimi poizkusi sprememb mineralov in faz (galenit, sfalerit, pirit, anglezit, plattnerit) v tleh v simuliranih pogojih. V ozračju smo identificirali številne Pb faze (sulfidi, sulfati, oksidi/karbonati, kloridi/klorati/kloridi karbonati/kloridi hidroksidi), kompleksne Pb, Sb in Sn okside, Zn sulfid, silikate in Fe okside/oksihidrokside s PSP. Predvsem morfološke spremembe so pokazale, da se večina faz spreminja postopno in počasi, saj jih lahko sledimo v okolju tudi po njihovi odložitvi v cestnih prahovih ali v tleh. V tleh med TPAO prevladujejo rudni minerali in njihove sekundarne oblike. Med bolj stabilnimi fazami smo določili fosfate s Pb, Zn in Fe ter Fe in Mn okside/oksihidrokside s Pb in Zn. Na izotopsko sestavo Pb v tleh imajo največji vpliv rudni minerali, medtem ko smo v cestnem prahu ugotovili, da prihaja do mešanja več virov. V laboratorijskem poizkusu smo ugotovili, da sta se v simuliranih pogojih v tleh galenit in anglezit intenzivno raztapljala, medtem ko so bile spremembe sfalerita in pirita manj zaznavne. Ti rezultati so nasprotni ugotovitvam sprememb TPAO v naravnih pogojih. Plattnerit je pokazal tendenco transformacije v karbonatne minerale. Dodatni analitski in metodološki pristopi bi nam v nadaljevanju lahko pomagali pri detajlni kemični karakterizaciji posameznih TPAO in njihovih sprememb v okolju.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-12 08:45:11</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171150</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 173071</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 244253955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
