Potencial slovenskih obročkovalskih podatkov za ocenjevanje populacijske dinamike pticPetras, Tina (Avtor) Vrezec, Al (Mentor) obročkanje pticmodeliranje populacijskih trendovgeografsko/gnezditveno porekloekološke značilnostiživljenjske strategijevpadisorazmerni indeks telesne maseSlovenska obročkovalska baza podatkov ima velik potencial za vrednotenje populacijske dinamike ptičjih vrst, saj se podatki o pticah zbirajo konsistentno že od leta 1927 dalje. Podatki so se pridobivali na nestandardiziran način, zato sta bili glavni težnji naših raziskav, kako zmanjšati pristranskost v podatkih in povečati zanesljivost statističnega sklepanja iz heterogenih podatkov za preučevanje populacijskih trendov in vpadnih gibanj (irupcij) ptic. Ocene populacijskih trendov smo analizirali za 15 vrst, pretežno pevcev, na jesenskih selitvah med letoma 2000 in 2016. Da bi dobili čim bolj homogene in reprezentativne vzorce, smo z združevanjem različnih kombinacij izborov podatkov oblikovali 20 kandidatnih modelov. Med temi smo izbrali vrstno-specifični model, ki je bil najboljši za posamezno vrsto, in univerzalni model, ki se je najbolje prilegal večini vrst. Po univerzalnem modelu smo nadalje analizirali 74 vrst pevcev, ki se jih je obročkalo na jesenskih selitvah med letoma 2000 in 2016. Smeri trendov so se v večini primerov ujemale s splošnimi trendi evropskih in slovenskih gnezditvenih populacij. Da bi ugotovili, kateri dejavniki so najbolj vplivali na populacijske trende, smo razvrstili vrste po naslednjih značilnostih: geografskem poreklu, življenjskih strategijah ter ekoloških in selitvenih značilnostih. Ugotovili smo populacijske upade pri večini ptičjih vrst iz vseh skupin. To kaže na splošno in razsežno osiromašenje avifavne in biodiverzitete v Sloveniji in po Evropi. Podatki o časovnih vrstah omogočajo tudi preučevanje vpadov ali irupcij v daljši časovni skali. Vpadna leta smo določili za ščinkavce (Fringillidae) v 87-letnem obdobju (1935–2021) s presekom različnih statističnih metod. Ugotovili smo, da so vpadna gibanja značilna za vse obravnavane vrste ščinkavcev, vendar se pojavljajo različno pogosto. Tako lahko govorimo o gradientu vpadnosti, pri čemer so bili vpadi najpogostejši pri borealnih vrstah, ki se prehranjujejo z drevesnimi semeni. Populacije vrst s pogostimi vpadi (> 11 % vpadnih let med vsemi leti v času raziskave) so imele v vpadnih letih višje sorazmerne indekse telesne mase, na kar je verjetno vplival kratkoročni stres zaradi pomanjkanja hrane na severnejših območjih prezimovanja. Ptice se v času vpadov pogosto selijo v večjih jatah, vendar so taka ozka grla zelo spremenljiva, zato obročkanje ptic ostaja ena najprimernejših metod za odkrivanje vpadnih gibanj. Obročkovalska dejavnost bi morala stremeti k vzorčenju po standardiziranem protokolu, saj bi tako lahko izkoristili največ potenciala obročkovalskih podatkov za preučevanje in varstvo ptičjih populacij.[T. Petras]20252025-08-06 15:02:30Doktorsko delo/naloga171122UDK: 598.2:591.543.43 (043.3)VisID: 259461COBISS_ID: 245204227sl