<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Posledice cenovnih nihanj na poslovanje izbranih tipov poljedelskih kmetij</dc:title><dc:creator>Šink,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgajnar,	Jaka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kmetijstvo</dc:subject><dc:subject>agrarna ekonomika</dc:subject><dc:subject>poljedelske kmetije</dc:subject><dc:subject>cenovna nihanja</dc:subject><dc:subject>poslovanje</dc:subject><dc:subject>ekonomski modeli</dc:subject><dc:description>Za poljedelske kmetije je značilna specializirana pridelava poljščin, pri kateri pomembno vlogo igrajo tržne razmere, vremenski pogoji ter razpoložljivost proizvodnih virov. V zadnjih letih so na njihovo uspešnost močno vplivali globalni šoki, zlasti pandemija COVID-19 in vojna v Ukrajini. Pandemija je sprva znižala stroške pridelave, vendar negativno vplivala na trge in distribucijske verige, medtem ko je vojna povzročila izrazit porast stroškov zaradi višjih cen energentov in surovin. Kljub temu so visoke prodajne cene v letu 2022 kmetijam omogočile ugoden poslovni izid, kar pa se v naslednjih letih ni več ponovilo. Poleg tega je v tem obdobju prišlo do sprememb kmetijske politike, med drugim do ukinitve proizvodno vezanih podpor za strna žita, kar je dodatno vplivalo na ekonomsko stanje poljedelskih kmetij. V magistrski nalogi analiziramo vpliv cenovnih nihanj na ekonomsko stanje izbranih tipičnih poljedelskih kmetij v Sloveniji v obdobju 2018–2024. Poseben poudarek namenjamo posledicam dveh ključnih zunanjih dejavnikov: epidemiji COVID-19 in vojni v Ukrajini, ki sta bistveno vplivala na svetovne trge ter s tem tudi na slovensko kmetijstvo, tako na strani proizvodnih virov kot na odkupne cene kmetijskih proizvodov. Z uporabo bioekonomskega kmetijskega modela SiTFarm, ki temelji na metodah matematičnega programiranja, smo na ravni tipičnih kmetijskih gospodarstev proučili spremembe v ekonomskem položaju ter v strukturi stroškov in prihodkov ob različnih scenarijih v opazovanem obdobju. Analiza petih različnih kmetijskih gospodarstev je pokazala, da kmetije z zmogljivejšo opremljenostjo, optimiziranimi procesi ter večjo diverzifikacijo proizvodnje dosegajo boljše ekonomske rezultate in so posledično odpornejše na cenovna nihanja.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-02 07:15:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171088</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 259068</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 244948483</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
