Vpliv pandemije COVID-19 na poslabšanje duševnega zdravja zaposlenih mater med in po koncu pandemijeGorc, Mateja (Avtor) Kogovšek, Tina (Mentor) Švab, Alenka (Komentor) pandemijaduševno zdravjeCOVID-19delo na domudelitev neplačanega delaNajvečji restriktivni ukrepi, sprejeti s strani Vlade Republike Slovenije glede pandemije COVID-19, so bili implementirani med marcem in majem 2020 in so vključevali omejitve gibanja, začasno zaprtje izobraževalnih ustanov, kulturnih lokacij, športnih in drugih aktivnosti ter druge omejevalne ukrepe. Družine so morale tekom epidemičnih ukrepov gibanje omejiti na prostore svojega bivališča, delo in šolanje sta potekala od doma, druženje pa je bilo omejeno na najbližje svojce, sodelavce in občasno na prijatelje. Transformacija notranjedružinske dinamike je privedla do sprememb na področju delitve dela med družinskimi člani, prekinitve obstoječih vedenjskih vzorcev ter do spremembe družinskih odnosov kot celote. Znotraj nekaterih družin je tako hitro lahko prišlo do napetosti med družinskimi člani, saj so bile zaradi spolno asimetrične delitve domačega dela, navadno ženske bolj obremenjene, saj niso imele možnosti odmika od povečanega dnevnega bremena, imele so kronično pomanjkanje časa ne samo za opravljanje rednih delovnih obveznosti, temveč tudi za poučevanje otrok, nakupovanje hrane in za druge obveznosti, zaradi česar so bile preobremenjene in pod stresom. Nekatere ženske so doživljale notranji konflikt pri iskanju ravnovesja med plačanim in domačim delom, saj so po eni strani želele skrbeti za dom in družino, po drugi strani pa so pogrešale druženja s prijatelji in širšim sorodstvom, potovanja, spanje, prostočasne in rekreativne dejavnosti. Sčasoma je notranji konflikt lahko privedel do izgorelosti, stresa, izčrpanosti in preutrujenosti, kar je na dolgi rok lahko privedlo do poslabšanja duševnega zdravja zaposlenih mater.M. Gorc20252025-07-27 08:32:15Magistrsko delo/naloga171030UDK: 613.86-057.11-055.2:616-036.21(043.2)VisID: 176486COBISS_ID: 245335811sl