<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Model za prepoznavanje stopnje prizadetosti s pomočjo testa tapkanja s prsti pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo</dc:title><dc:creator>Kržan,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žabkar,	Jure	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Parkinsonova bolezen</dc:subject><dc:subject>test tapkanja s prsti</dc:subject><dc:subject>avtokodirniki</dc:subject><dc:subject>metoda najbližjega soseda</dc:subject><dc:subject>klasifikacija</dc:subject><dc:description>Parkinsonova bolezen je ena najpogosteje obravnavanih nevroloških bolezni na
področju strojnega učenja. Pravočasna obravnava pacienta in ocena stopnje
prizadetosti pomembno prispevata k ustrezni terapiji, kar pa je zaradi dolgih
čakalnih vrst pogosto oteženo. Razvili smo klasifikacijski model, ki temelji na
opisanih merilih lestvice Movement Disorder Society-Unified Parkinson’s Disease
Rating Scale (MDS-UPDRS). Glede na opise v lestvici MDS-UPDRS generiramo
umetne signale tapkanja s prsti, katere uporabimo za učenje globokih modelov
strojnega učenja; razvite modele nato apliciramo na realne podatke, pridobljene
iz video posnetkov. Ocene opredeljujejo tri ključne anomalije: upad amplitude,
upad hitrosti in prekinitve signala, ki smo jih matematično opisali in ločeno modelirali
s pomočjo treh preprostih avtokodirnikov. Latentni prostori avtokodirnikov
so služili kot vhodni podatki za metodo k najbližjih sosedov (kNN), s katero
smo določali stopnjo prizadetosti glede na posamezno anomalijo. Za nove primere
ne uporabljamo učenja, temveč primerjamo signal tapkanja s prsti z naborom
umetno generiranih signalov in s pomočjo metode najbližjega soseda (kNN)
poiščemo, kateremu od vnaprej definiranih signalov je opazovani signal najbližji,
kar omogoča oceno skladno z merili MDS-UPDRS. Največjo točnost je dosegel
model za napoved upada hitrosti, čeprav je numerična opredelitev te anomalije
otežena zaradi tekstovnega opisa v lestvici MDS-UPDRS. Zbranih je bilo 183 video
posnetkov tapkanja s prsti, iz katerih smo s pomočjo orodja MediaPipe Hand
pridobili signale tapkanja. Ti signali so omogočili generiranje umetnega nabora
podatkov in testiranje klasifikacijskega pristopa. Avtokodirniki in metode kNN
prispevajo k razumevanju povezave med matematično opredeljenimi anomalijami
v signalih gibanja prstov in ocenami MDS-UPDRS.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-24 07:20:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170965</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 63070</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 244778499</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
