<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Možnosti posodobitve vinogradniške rajonizacije in klasifikacije v Sloveniji na podlagi dobrih praks v tujini</dc:title><dc:creator>Korošec,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rusjan,	Denis	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vinogradniška rajonizacija</dc:subject><dc:subject>rajonizacijska enota</dc:subject><dc:subject>vino</dc:subject><dc:subject>geografsko poreklo</dc:subject><dc:subject>tradicionalni izrazi</dc:subject><dc:subject>klasifikacija</dc:subject><dc:description>Povod za tematiko magistrskega dela je želja po posodobitvi vinogradniške rajonizacije in uvedbi vinogradniške klasifikacije v Sloveniji glede na dobre prakse v tujini. Ugotavljamo, da Slovenija nima zares delujočega vinogradniškega klasifikacijskega sistema, kljub temu, da so njegovi temelji postavljeni. V Sloveniji imamo zelo podrobno rajonizacijo vinogradniškega območja. Slovenska zakonodaja predpisuje, kako lahko vinarji ta območja navajajo na vinskih etiketah. Da bi ta sistem lahko imenovali klasifikacija, ki učinkovito deli na kakovostne razrede, pa po pregledu zakonodaje in trga slovenskih vin, težko trdimo. Na to opozarjajo tudi združenja slovenskih vinarjev, ki stremijo k izboljšanju vprašanja klasifikacije v naši zakonodaji. Glavne evropske pridelovalke vina (Francija, Italija, Španija, Nemčija, Avstrija) imajo v veliki večini klasifikacijske sisteme, ki temeljijo na geografskem poreklu. To pomeni, da izražanje ožjega porekla nujno nakazuje večjo kakovost vina. Večina teh sistemov je uzakonjenih na državni ravni, ki pa so lahko podrobneje nadgrajeni v posameznih ožjih rajonizacijskih enotah. Da bi v Sloveniji uvedli enoten klasifikacijski sistem, ki bi temeljil na geografskem poreklu, predlagamo nekatere posodobitve rajonizacije. Te vključujejo zmanjšanje skupnega števila rajonizacijskih enot iz petih na štiri, združevanje podobno velikih enot in vpeljavo novih, kot sta »vas« in »vinograd«. Predlagamo, da ob spremembi rajonizacije na njenih temeljih vzpostavimo tudi nov klasifikacijski sistem. V prvem predlogu zastavimo nadgradnjo sistema na obstoječih tradicionalnih izrazih in opredelitev strožjih pogojev pridelave za njihovo uporabo. V drugem, bolj kompleksnem, pa predlagamo izbris obstoječih tradicionalnih izrazov in vpeljavo štirih klasifikacijskih stopenj na podlagi štirih rajonizacijskih enot.</dc:description><dc:publisher>[L. Korošec]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-24 07:15:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170964</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 634.84+663.2</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 257874</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 243791875</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
