Glasbeni opus Antonia Vivaldija za kljunasto flavtoMajcen, Eva (Avtor) Brezavšček, Maruša (Mentor) kljunasta flavtaglasbeni opusiitalijanski skladateljiBenetketonalitete in affektiornamentacijamagistrske nalogeAntonio Lucio Vivaldi, poznan tudi po vzdevku Il Prete Rosso ("Rdeči duhovnik"), je bil italijanski skladatelj, violinist in duhovnik ter mojster baročnega inštrumentalnega koncerta. Večino življenja je preživel in deloval v rodnem kraju Benetke, ki so v tistem času predstavljale mesto glasbe. Omeniti velja Cerkev svetega Marka z najbogatejšo glasbeno tradicijo in številne operne hiše, ki so nastale v tistem obdobju. V Benetkah je delovala tudi Ospedale della Pietà, ki je skrbela za neozdravljivo bolne, revne in ostarele ljudi, tam pa je bil zaposlen tudi Vivaldi, ki je za sirotišnico napisal številne skladbe, med njimi tudi za kljunasto flavto. Pisal je inštrumentalna dela, s poudarkom na koncertih. Večinoma je pisal za godala, Opus 10 pa je edina zbirka, ki ni napisana za violino in je prva zbirka šestih koncertov za flavto. Za kljunasto flavto je Vivaldi napisal okrog štirideset del, od tega dvanajst koncertov za kljunasto flavto solo, godala in basso continuo, žal pa se je ohranilo le pet koncertov, dva za altovsko kljunasto flavto in trije za sopranino ali pa za sopransko kljunasto flavto. Za kljunasto flavto je Vivaldi napisal tudi tri sonate, uporabljal pa jo je tudi v komornih delih in koncertih za več solo inštrumentov, godala in basso continuo ter v vokalnih delih, kot so opera, serenada in vokalna sakralna glasba. Omeniti je treba tudi izraze za flavte, ki jih je Vivaldi uporabljal v svojih delih, in teorije glede flaute grosso in flautina. Pomembno vlogo pri glasbenih delih predstavlja tudi skladateljev izbor tonalitete in s tem izraženih affektov, čemur poglavje v svojem delu Das neu-eröffnete Orchestre posveča Johann Mattheson. Poleg Matthesona so tonalitete opisovali tudi drugi skladatelji, kot sta Charpentier in Schubart. Vivaldiju je v sodobnem času pozornost namenjal tudi violinist dr. J. Lupiáñez, ki je v Dresdenskem arhivu našel zanimiv Pisendlov katalog, v katerem je odkril njegove zapise okraskov pri Vivaldijevih skladbah. Kot je zapisal J. J. Quantz, sta bila za dober učinek italijanske glasbe ključnega pomena izvedba in okraševanje. Občasno so okraske zapisali skladatelji, v glavnem pa so jih izvajalci dodajali po občutku in po potrebi.E. Majcen20252025-07-22 09:20:17Magistrsko delo/naloga170934UDK: 780.8:780.642.1Vivaldi A.COBISS_ID: 243310083sl