<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Tehnike igranja klarineta v klezmer glasbi 20. in 21. stoletja</dc:title><dc:creator>Jazbinšek,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kenig,	Tadej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>klarinet</dc:subject><dc:subject>klezmer</dc:subject><dc:subject>klezmer glasba</dc:subject><dc:subject>tehnike igranja</dc:subject><dc:subject>lestvice in modusi</dc:subject><dc:subject>klezmer klarinetisti</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga se osredotoča na tehnike igranja klarineta in zgodovinski razvoj klezmer glasbe, pri čemer zajema tako začetke v vzhodnoevropskih judovskih skupnostih kot njeno preobrazbo v 20. in 21. stoletju. Poudarek je na vplivu različnih kulturnih okolij znotraj judovske diaspore in vlogi klarineta kot osrednjega izraznega instrumenta. V uvodu so predstavljeni razlogi za izbor tematike ter njen kulturni pomen. V nadaljevanju naloge sledi opredelitev klezmer glasbe, pri čemer se izpostavimo vpliv judovske tradicije in priseljenskih izkušenj v ZDA, ki so pomembno prispevale k sodobni zvočni podobi žanra. V osrednjem delu naloge so predstavljene razlike med tremi glavnimi kulturnimi smermi judovske diaspore – Aškenazi, Mizrahi in Sefardi. Analiziramo, kako različni zgodovinski vplivi, selitve in kulturne izmenjave oblikujejo značilnosti njihove glasbe in s tem tudi klezmer tradicije. Sledi poglobljena predstavitev tehnik klezmer glasbe. Raziskava je razdeljena na več sklopov: ritmi in tematske vsebine, dinamika in fraziranje, lestvice in modusi (shteygers) ter različne vrste ornamentike in okraskov, med katerimi so krekhti, glissando in slap tongue. Vsak element je natančno analiziran z vidika njegovega izraza in funkcije v kontekstu izvedbe. Poleg tehničnih značilnosti se naloga posveti tudi plesnim oblikam, značilnim za klezmer tradicijo: nigun, freylekhs, bulgar, khosidl, hora, sirba in druge. Vsaka izmed teh oblik je opisana tako z glasbenega kot tudi z družbeno-kulturnega vidika, saj v sebi nosi pomembno simboliko in zgodovinski pomen. Posebna pozornost je namenjena tudi primerjavi med klezmerskimi modusi (shteygers) in arabskimi maqami. Takšna primerjava ne razkriva zgolj glasbenih sorodnosti, temveč osvetljuje, kako skozi modalnost in melodiko glasba izraža čustva, pripoveduje zgodbe ter odpira prostor za improvizacijo. Naloga tako ne predstavlja zgolj tehničnega pregleda načinov igranja. Gre za poglobljeno glasbeno raziskavo, ki prepleta zgodovino, kulturo in prakso v celoto. Z uporabo različnih pristopov – analitičnih, historičnih in interpretativnih – je podan dragocen vpogled v klezmer kot živo tradicijo, ki še danes navdihuje sodobno glasbeno ustvarjanje in presega meje etničnega ali verskega okvirja.</dc:description><dc:publisher>A. Jazbinšek</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-21 13:40:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170919</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 780.643.1:78.071.2(=411.16)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 243179267</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
