Kontinuiteta ustavnega sodstva v SlovenijiBreznik, Žiga (Avtor) Bardutzky, Samo (Mentor) ustavno sodstvoustavna zgodovinapravna kontinuitetadiskontinuitetaUstavno sodišče Republike Slovenijeustavnopravna tranzicijaFederativna Republika Jugoslavija (SFRJ)pravna filozofija.Magistrsko delo obravnava razvoj in preobrazbo ustavnega sodstva na Slovenskem skozi prehod iz Socialistične Republike Jugoslavije v samostojno Republiko Slovenijo. Osrednje raziskovalno vprašanje je, ali lahko v pravnem smislu govorimo o kontinuiteti ustavnega sodstva ali pa je z osamosvojitvijo Republike Slovenije prišlo do diskontinuitete, pri čemer naj bi Ustavno sodišče Republike Slovenije predstavljalo povsem novo pravno tvorbo brez povezav z republiškim ustavnim sodiščem iz jugoslovanskega obdobja. V teoretičnem delu naloga raziskuje pojem pravne kontinuitete z uporabo pravne filozofije in klasičnih teoretikov, kot je Hans Kelsen. Empirični del naloge podrobno analizira institucionalni razvoj ustavnega sodstva v Sloveniji. Prikazani so začetki republiškega ustavnega sodišča v okviru ustave iz leta 1963, njegove pristojnosti, sestava, postopki ter povezave s Zveznim ustavnim sodiščem SFRJ. Poseben poudarek je namenjen spremembam, ki jih je prinesla ustava iz leta 1974, s katero so se pristojnosti in organizacija ustavnega sodišča pomembno preoblikovale. Po osamosvojitvi leta 1991 je bilo ustanovljeno novo Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki temelji na Ustavi RS in deluje kot neodvisen organ za varstvo ustavnosti in temeljnih človekovih pravic. Namesto enodimenzionalne razlage naloga ponuja koncept prepletanja kontinuitete in diskontinuitete, pri čemer Ustavno sodišče RS nadaljuje nekatere funkcije preteklega sistema, vendar v spremenjenem pravnem in političnem okviru. Delo s tem prispeva k razumevanju pravne tranzicije in vloge ustavnega sodstva pri zagotavljanju stabilnosti pravnega sistema.20252025-07-21 12:17:22Magistrsko delo/naloga170909VisID: 126610COBISS_ID: 243391491sl