Mednarodnopravna vprašanja preprečevanja apatridnosti otrokŽunec Stritar, Katja (Avtor) Sancin, Vasilka (Mentor) apatridapatridnostpreprečevanje apatridnostidržavljanstvoapatridnost otrokOtroci so ena najbolj ranljivih skupin in kot taki upravičeni do posebnega varstva in zaščite s strani države. Apatridni otroci nimajo vzpostavljene pravne vezi z nobeno državo in tako tega varstva nimajo zagotovljenega. Večina oseb brez državljanstva je apatridnih od rojstva. Glavni vzroki za izvorno apatridnost so arbitrarno odrekanje državljanstva, sistemska diskriminacija določenih skupin, migracije, pomanjkljivi civilni sistemi registracije ter tudi tehnični vzroki, izhajajoči iz ureditve podeljevanja državljanstva v nacionalni zakonodaji. Če posameznik ne pridobi državljanstva ob rojstvu, se poveča tveganje za dolgotrajno apatridnost, ki se pogosto ohranja skozi generacije. Mednarodna skupnost je problematiko apatridnosti začela odločneje naslavljati sredi prejšnjega stoletja, s sprejemom dveh konvencij Združenih narodov o apatridnosti. Dolžnost preprečeva-nja apatridnosti je danes del mednarodnega običajnega prava, zagotovitev državljanstva ob roj-stvu pa predstavlja najbolj učinkovit način preprečevanja apatridnosti. Instrumenti, ki naslav-ljajo apatridnost in instrumenti, ki varujejo otrokovo pravico do državljanstva, vzpostavljajo dolžnost držav glede podelitve državljanstva na njihovem ozemlju rojenim otrokom, ki bi sicer ostali brez državljanstva. Kljub tem varovalkam apatridnost otrok ostaja realnost, predvsem zaradi pomanjkanja politične volje, neustrezne implementacije na ravni nacionalne zakonodaje ter pomanjkljivosti pri identifikaciji apatridnih otrok. Magistrsko diplomsko delo skozi analizo prakse izbranih evropskih držav potrjuje zastavljeno hipotezo, da evropske države v nacionalni zakonodaji nimajo vzpostavljenih ustreznih mehani-zmov, ki bi zagotavljali preprečevanje apatridnosti otrok.20252025-07-21 12:07:17Magistrsko delo/naloga170899VisID: 126598COBISS_ID: 243549443sl