<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Študij zgradbe mikroporoznih materialov s sipanjem rentgenske svetlobe in jedrsko magnetno resonanco</dc:title><dc:creator>Volavšek,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krajnc,	Andraž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikroporozni materiali</dc:subject><dc:subject>shranjevanje energije</dc:subject><dc:subject>nanostrukturni model</dc:subject><dc:subject>jedrska magnetna resonanca</dc:subject><dc:subject>parske porazdelitvene funkcije</dc:subject><dc:description>Strukturna študija materialov na atomskem nivoju je ključnega pomena za razumevanje njihovih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Natančno poznavanje atomske strukture nam omogoča podroben vpogled v material, pomaga nam pojasniti procese v njih in usmerjati razvoj do novih materialov.
V doktorski disertaciji opisujem podrobno analizo atomske strukture mikroporoznih materialov. Poudarek sem dal predvsem kombinirani uporabi dveh eksperimentalnih pristopov, to sta analiza totalnega sipanja, kjer opazujemo Braggove uklone in difuzno sipanje, in spektroskopija z jedrsko magnetno resonanco raznovrstnih izotopov. Omenjen tip snovi je posebej problematičen, kadar želimo poznati točno atomsko strukturo, saj je ta sestavljena iz lahkih atomov z majhno atomsko gostoto in pogosto ni popolno kristalinična. Slednje je posebej zanimivo, saj nas prisili raziskovati strukturne motive, ki ne izkazujejo reda dolgega dosega.
Poseben poudarek sem dal dvema primeroma mikroporoznih materialov, ki sta  zanimiva tako z vidika bazične znanosti, kot tudi z vidika tehnološke uporabnosti. Preučevati sem se odločil zeolit in aluminofosfat, oba sta mikroporozna in imata dobro definirano LTA (angl. Linde Type A) strukturno topologijo. Oba predstavnika imata sposobnost shranjevanja energije v obliki toplote, kar dosežemo preko sorpcije vode iz ozračja. Molekularni proces je reverzibilen, materiala sta okoljsko neoporečna, to pa naredi njun nadaljni razvoj proti komercialni uporabnosti zelo privlačen. V primeru zeolita sem se osredotočil predvsem na analizo posameznih strukturnih sprememb, do katerih je prišlo zaradi po-sintetske modifikacije z EDTA. Pri aluminofosfatu pa sem se osredotočil na podrobno analizo strukturnih motivov materiala v hidratiranem stanju, ki je strukturno močno neurejen, navsezadnje pa je rezultat študije še izgradnja prvega celostnega strukturnega modela.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-19 08:15:04</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170873</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 150763</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 244334083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
