<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv dolžine telomer in polimorfizmov posameznih nukleotidov v genih, povezanih z delovanjem telomeraz, na neplodnost moških</dc:title><dc:creator>Bajc,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>LOVREČIĆ,	LUCA	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>moška neplodnost</dc:subject><dc:subject>azoospermija</dc:subject><dc:subject>oligoastenoteratozoospermija</dc:subject><dc:subject>telomere</dc:subject><dc:subject>polimorfizem posameznega nukleotida</dc:subject><dc:description>Razumevanje biologije telomer in vpliv na njihovo dolžino je zaradi kompleksnosti še nepopolno, prav tako pa še ni popolnoma jasen vpliv telomer na neplodnost. V raziskavi smo proučevali dolžino telomer (TL, angl. telomere length) in osem polimorfizmov posameznega nukleotida (SNP, angl. single nucleotide polymorphism) v genih, povezanih z vzdrževanjem TL, pri moških z azoospermijo (AZO) in oligoastenoteratozoospermijo (OAT) ter primerjalni skupini plodnih moških. V analizo smo vključili 368 preiskovancev, starih med 19 in 55 let. V neplodno skupino AZO je bilo uvrščenih 98 preiskovancev, medtem ko sta neplodna skupina OAT in kontrolna plodna skupina obsegali po 135 preiskovancev. Vsi neplodni moški so predhodno opravili genetski pregled, s katerim smo izključili najpogostejše vzroke neplodnosti. TL smo določili z metodo kvantitativne verižne reakcije s polimerazo (qPCR, angl. quantitative polymerase chain reaction). Za analizo SNP-jev smo uporabili metodo alelne diskriminacije s sondami TaqMan. Ugotovili smo, da imajo neplodni moški statistično značilno krajše telomere kot moški kontrolne skupine (v povprečju 1,85-krat krajše), pri čemer ni bilo statistično pomembne razlike med skupinama AZO in OAT. Pri vseh skupinah je bila opažena negativna korelacija med TL in starostjo. V analizi SNP-jev smo zaznali dve statistično pomembni razliki: alel A SNP-ja rs1634382 v genu YBX2 je bil pogostejši pri moških z AZO (p=0,04), kar nakazuje vpliv na zgodnje faze spermatogeneze. Pri SNP-ju rs11125529 v genu ACYP2 sta bila alel C in genotip C/C značilno pogostejša pri moških z OAT (p=0,01; p=0,02), kar povezujemo z vplivom na zmanjšano gibljivostjo semenčic. Ostali SNP-ji niso dosegli statistične značilnosti, a so sledili trendom predhodnih raziskav.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-19 07:16:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170871</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 257858</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 243239171</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
