Učinki živčno-mišične električne stimulacije na mišično zmogljivost pri osebah po nadomestitvi sprednje križne vezi - pregled literatureKreča, Žak (Avtor) Vauhnik, Renata (Mentor) Weber, Daša (Komentor) Kacin, Alan (Recenzent) diplomska delafizioterapijanadomestitev sprednje križne veziživčno-mišična električna stimulacijamišična zmogljivostkvadricepsnajvečja hotena kontrakcijaUvod: Poškodba sprednje križne vezi je ena najpogostejših poškodb kolena, zlasti pri športno aktivni populaciji. Kljub uspešni kirurški nadomestitvi številni posamezniki po posegu ne dosežejo popolne zmogljivosti mišice kvadriceps, kar lahko vpliva na funkcijo kolenskega sklepa in poveča tveganje za ponovne poškodbe. Živčno-mišična električna stimulacija se uporablja kot dopolnilna terapija k standardni fizioterapevtski obravnavi z namenom izboljšanja zmogljivosti skeletnih mišic. Njeno delovanje temelji na zmanjševanju artrogene mišične inhibicije in spodbujanju nevronske aktivacije mišice. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda obstoječe strokovne in znanstvene literature analizirati učinkovitost živčno-mišične električne stimulacije na mišično zmogljivost pri osebah po nadomestitvi sprednje križne vezi. Metode dela: Iskanje literature je potekalo v podatkovnih zbirkah PEDro in PubMed. Uporabljene so bile naslednje kombinacije ključnih besed v angleškem jeziku: »ACL reconstruction AND neuromuscular electrical stimulation« in »ACL reconstruction AND NMES«. Rezultati: V pregled literature smo na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih meril vključili šest raziskav, ki so preučevale učinek živčno-mišične električne stimulacije na mišično zmogljivost kvadricepsa po nadomestitvi sprednje križne vezi. Intervencijski protokoli so trajali med 4 in 12 tedni. Izvajanje živčno-mišične električne stimulacije se je izkazalo kot učinkovito za povečevanje mišične zmogljivosti kvadricepsa po nadomestitvi sprednje križne vezi. Štiri izmed šestih analiziranih raziskav so poročale o statistično pomembnem povečanju navora največje hotene izometrične kontrakcije po uporabi živčno-mišične električne stimulacije, v primerjavi s standardno obravnavo. Učinki so bili opazni tako v zgodnji fazi okrevanja kot tudi dolgoročno, tudi do 6 oziroma 12 mesecev po operaciji. V eni raziskavi živčno-mišična električna stimulacija ni bila učinkovita, v eni raziskavi so bili rezultati heterogeni. Razprava in zaključek: Na podlagi pregledanih raziskav lahko zaključimo, da je živčno mišična električna stimulacija učinkovita metoda za krepitev kvadricepsa po nadomestitvi sprednje križne vezi. Pozitivno vpliva na mišično simetrijo spodnjih udov in jakost največje hotene kontrakcije. Kljub temu so rezultati med raziskavami heterogeni, zato so za oblikovanje kliničnih smernic potrebne nadaljnje raziskave z večjimi vzorci in standardiziranimi protokoli stimulacije.[Ž. Kreča]20252025-07-18 07:45:52Diplomsko delo/naloga170848UDK: 615.8VisID: 146619COBISS_ID: 243150083sl