Izzivi in priložnosti slovenskih podjetij pri vstopu na južnokorejski trgMićunović, Anastasija (Avtor) Kang, Byoung Yoong (Mentor) južnokorejski trginternacionalizacijaslovenska podjetjakulturne razlikeizvozJužna Koreja in Slovenija sta geografsko in kulturno oddaljeni državi, med katerima se kljub temu ponuja veliko možnosti za poslovna sodelovanja. Obe državi vodita izvozno usmerjeni gospodarstvi in imata sklenjene sporazume, kot npr. FTA (med Južno Korejo in EU) in memorandum o sodelovanju, ki olajšujejo blagovno menjavo in spodbujajo gospodarsko sodelovanje med njima. Priložnosti za slovenska podjetja, ki bi želela vstopiti na južnokorejski trg, se ponujajo predvsem na področjih kemične industrije, informatike, inženiringa, zdravstva, veganske kozmetike, financ, avtomobilske industrije, umetne inteligence in zelene tehnologije. Izzivi, s katerimi se slovenska podjetja soočijo pri vstopu na južnokorejski trg, se lahko delijo na poslovne ter kulturne. Pri tamkajšnjem poslovanju se slovenska podjetja soočajo s specifičnimi industrijskimi standardi, višjo konkurenčnostjo trga in drugačno poslovno prakso (daljši delovnik, specifičen način poslovnih pogajanj). S kulturnega vidika se morajo slovenski poslovneži seznaniti s primernim poslovnim vedenjem, kompleksno hierarhijo v podjetjih in pomenom vzpostavitve osebnih, ne le poslovnih odnosov. Mnoga znana slovenska podjetja, kot npr. Krka, Lek, Alpina in Iskra, so na južnokorejskem trgu prisotna prek izvozne dejavnosti. Najbolj pa je v južnokorejski trg integrirano slovensko podjetje Kolektor, saj ima v mestu Gumi tudi svoje lastno hčerinsko podjetje, Kolektor Sinyung. Tudi Kolektor je na trg sprva vstopil z izvozom, nato pa vzpostavil sodelovanje z lokalnim partnerjem in kasneje, v času azijske krize, prevzel lokalno podjetje. Nastalo je podjetje Kolektor Sinyung, ki je že več kot 20 let v slovenski lasti, vendar operira kot lokalno, korejsko podjetje.[A. Mićunović]20252025-07-16 07:46:01Diplomsko delo/naloga170782VisID: 582887COBISS_ID: 243873027sl