<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomen in gradnja Sabotinske ceste</dc:title><dc:creator>Šušmelj,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repe,	Božo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mikša,	Peter	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Sabotinska cesta</dc:subject><dc:subject>Osimski sporazumi</dc:subject><dc:subject>Goriška brda</dc:subject><dc:subject>zahodna slovenska meja</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo daje vpogled na zgodovinsko pomembnost Sabotinske ceste, ki je bila zgrajena sredi osemdesetih let dvajsetega stoletja po ozemlju Italije in Jugoslavije. Cesta je rešila prometno problematiko Goriških brd, ki so bila po koncu druge svetovne vojne nenadoma popolnoma izolirana. Zaradi razmejitve po drugi svetovni vojni, ki so jo določile zmagovalne sile druge svetovne vojne, so postala Brda skoraj popolnoma odrezana zaradi geografske blokade na vzhodu in varovane meje na zahodu. No voljo jim je ostala le ena cesta čez Vrhovlje, ki je bila zaradi svojih ovinkov in vzponov neprijetna in tudi dolgoročno neprimerna za razvoj Brd. Rešitev je bila izpeljana po diplomatski poti, ko sta Italija in Jugoslavija z Osimskimi sporazumi leta 1975 formalno potrdili potek svoje meje. Eden izmed glavnih sadov sporazumov je bila izgradnja Sabotinske ceste, ki sta jo financirali in gradili obe državi, vsaka na svojem ozemlju. Cesta je še danes v uporabi in še vedno velja za glavno prometno žilo, ki povezuje Novo Gorico z Brdi.</dc:description><dc:publisher>J. Šušmelj</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-07-16 07:45:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170781</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 94(497.4)"19"</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 582886</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 242730243</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
