<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv različnih tehnoloških praks na količino in kakovost grozdja in vina žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.) sorte 'Pokalca'</dc:title><dc:creator>Ribolica,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rusjan,	Denis	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vinska trta</dc:subject><dc:subject>prikrajševanje grozdov</dc:subject><dc:subject>obročkanje</dc:subject><dc:subject>redčenje</dc:subject><dc:subject>grozdje</dc:subject><dc:subject>vino</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:subject>'Pokalca'</dc:subject><dc:description>'Pokalca' je v Goriških brdih tradicionalna in obenem v Sloveniji manj znana sorta, ki daje vina z vonjem, ki spominja na slive in rdeče sadeže. Na okusu je vino pikantno, s priokusom, ki spominja na poper. Pri pridelavi grozdja sorte 'Pokalca' se pridelovalci pogosto srečujejo z zelo veliko rodnostjo trt, velikimi podolgovatimi grozdi, na katerih jagode neenakomerno zorijo, kar se odraža v slabši kakovosti grozdja in vina. V Brdih smo izpeljali dvoletno raziskavo na sorti 'Pokalca', pri kateri smo ugotavljali vpliv (i) obročkanja rozg in nanosa bora, (ii) prikrajševanja in (iii) redčenja grozdov na dozorevanje in kakovost grozdja in vina. V obeh letih (2018 in 2019) se je pri obravnavanjih redčenje in prikrajševanje grozdov značilno povečala masa grozdov (200 g–310 g) in vsebnosti topne suhe snovi (21,9–22,6 °Brix), medtem ko smo pri obročkanju v letu 2018 zabeležili značilno večjo vsebnost skupnih kislin (4,81 g/l), ter jabolčne (1,66 g/l) in citronske kisline (0,45 g/l). Jagode na prikrajšanih in redčenih grozdih so imele značilno večji CIRG-indeks, kljub temu, da se vsebnosti posameznih antocianinov (od 0,95 mg/l peonidin-3-glukozida pa vse do 237,7 mg/l malvidin-3-glukozida) niso bistveno razlikovale od jagod preostalih obravnavanj. Prav tako so bila vina, pridelana iz grozdja s trt, kjer je bilo opravljeno redčenje in prikrajševanje, boljše senzorično ocenjena in kot taka potrošniku bolj všečna. Imela so večjo vsebnost dejanskega alkohola (12,9–13,1 vol. %), skupnega ekstrakta (26,9–27,5 g/l) in manjšo vsebnost skupnih kislin (4,7–5,0 g/l). Na podlagi pridobljenih rezultatov se lahko zaključi, da redčenje in prikrajševanje grozdov značilno vpliva na boljšo kemijsko sestavo in senzorično kakovost grozdja in vina sorte 'Pokalca'.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-16 07:15:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170771</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 257818</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 242859779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
