<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Celovito obvladovanje notranjih napetosti in deformacij na ulitku »del cevi« iz sive litine z lamelnim grafitom</dc:title><dc:creator>Ceraj,	Nik Kristjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mrvar,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>siva litina z lamelnim grafitom</dc:subject><dc:subject>razpoke</dc:subject><dc:subject>zaostale notranje napetosti</dc:subject><dc:subject>ulivanje</dc:subject><dc:subject>neenakomerno ohlajanje</dc:subject><dc:subject>mikrostruktura</dc:subject><dc:description>V industrijski livarni Livarna Gorica. d. o. o. je pri končni manipulaciji ulitka »del cevi« 
prihajalo do razpok na vedno istem mestu. Ulitek je izdelan iz sive litine z lamelnim 
grafitom. Naša naloga je bila, da to napako odpravimo. Predvidevali smo, da so za 
nastanek razpok krive zaostale notranje napetosti. Najprej smo izvedli 
eksperimentalno litje problematičnega ulitka in izmerili robne pogoje. Nato smo naredili 
računalniško simulacijo livarskega procesa, meritev notranjih napetosti na kritičnem 
mestu ulitka in analizo mikrostrukture z metalurškim svetlobnim mikroskopom v bližini 
razpoke. Računalniška simulacija nam je pokazala, da se kritično mesto zadnje zapolni 
s talino, zato je ta takrat že zelo hladna in to mesto se ohladi bistveno hitreje v 
primerjavi z ostalimi deli ulitka. Neenakomerno ohlajanje in nakrčevanje ulitka na jedro 
povzročita zaostale notranje napetosti, ki so jih meritve tudi potrdile. Poleg tega velike 
ohlajevalne hitrosti na kritičnem mestu ulitka povzročijo trdo in krhko belo strjeno 
mikrostrukturo, kar je pokazala metalografska analiza. Ta skupaj z zaostalimi 
napetostmi tvori idealne pogoje za iniciacijo in propagacijo razpok. Problem smo rešili 
na način, da smo ulitek obrnili tako, da se med ulivanjem kritično mesto ne zapolni več 
zadnje. Zaradi tega je talina tam še veliko toplejša in ohlajanje je bolj enakomerno, kar 
zmanjša razvoj notranjih napetosti. Poleg tega se forma in jedro zaradi večjega toka 
taline v okolici kritičnega mesta bolj pregrejeta. Posledično je tudi ohlajevalna hitrost 
tam manjša, zaradi česar se izognemo trdemu in krhkemu belemu strjevanju. Ker je 
jedro bolj pregreto postane manj togo, kar še dodatno zmanjša zaostale notranje 
napetosti. Z ukrepom smo tako odpravili oba vzroka za iniciacijo in propagacijo razpok.</dc:description><dc:publisher>N. K. Ceraj</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-12 09:00:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170690</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 105381</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 245628931</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
