<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Akutni učinki kofeina na utrujenost v normobarični hipoksiji</dc:title><dc:creator>Štritof,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Debevec,	Tadej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rauter,	Samo	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hipoksija</dc:subject><dc:subject>kofein</dc:subject><dc:subject>razlike med spoloma</dc:subject><dc:subject>cikloergometer</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo preučevali potencialne učinke kofeina med kolesarjenjem na cikloergometru na simulirani višini 3500 m (normobarična hipoksija; O2 = 13,5 %) z namenom ugotoviti morebiten pozitiven učinek kofeina na športno sposobnost v hipoksiji. Obenem smo preučevali tudi vprašanje, ali je učinek kofeina drugačen pri moških kot pri ženskah in morebitne ostale razlike med spoloma.
V raziskavo je bilo vključenih 26 zdravih odraslih udeležencev (13 moških, 13 žensk). V glavnem delu raziskave je bila izvedena randomizirana navzkrižna študija štirih vadbenih testiranj oz. eksperimentalnih pogojev; normoksija (normalno okolje) v primerjavi s hipoksijo (delež vdihanega kisika = 13,5 %) in placebo (20 g maltodekstrina) v primerjavi s kofeinom (20 g maltodekstrina + 6 mg/kg telesne mase kofeina). Vsako testiranje je vključevalo meritve med submaksimalnim naporom v obliki 10-minutnega kolesarjenja na 40 % VO2max, za tem pa je sledil stopnjevani obremenitveni test. V času vseh testiranj so bile merjene naslednje spremenljivke: privzem kisika (VO2), ventilacija, frekvenca srca, saturacija (SpO2), koncentracija laktata, ocena napora in maksimalna sposobnost.
Pri submaksimalnem naporu v normobarični hipoksiji so nastale statistično značilne razlike ob dodajanju kofeina pri saturaciji kisika krvi (81 ± 5,6 % vs. 78 ± 5,5), oceni napora (12 vs.13) in koncentraciji laktata (4,4 ± 1,1 mmol/l vs. 3,7 ± 1 mmol/l). Pri maksimalnem naporu se je učinek kofeina kazal v višji maksimalni doseženi moči (277 ± 56W vs. 267 ± 55W), privzemu kisika (48 ± 8,9 ml/kg/min vs. 44 ± 9,1 ml/kg/min), maksimalni frekvenci srca  (182 ± 12 utripov/min vs. 179 ± 9 utripov/min) in koncentraciji laktata (10,9 ± 2,8 mmol/l vs. 9,6 ± 2,6 mmol/l).
Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da kofein v pogojih hipoksije izboljša določene vidike športne zmogljivosti, zlasti pri naporih do odpovedi, medtem ko je njegov vpliv na posamezne fiziološke spremenljivke med submaksimalno vadbo manj izrazit. Prav tako se je izkazalo, da kofein vpliva na zaznavanje intenzivnosti napora. Statistično značilnih razlik v odzivu na kofein med spoloma nismo zaznali.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-12 07:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170665</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 55489</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 250074115</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
