<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spolni odnosi po perinatalni izgubi</dc:title><dc:creator>Žerovnik,	Ajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gošnak Dahmane,	Raja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>spolna funkcija po mrtvorojenosti</dc:subject><dc:subject>intimnost</dc:subject><dc:subject>mrtvorojenost</dc:subject><dc:description>Uvod: Spolnost po perinatalni izgubi je občutljiva in pogosto spregledana tema. Perinatalna izguba pomeni dvojno izgubo za starše, in sicer fizično izgubo otroka in prihodnje sanje in pričakovanja, kar lahko povzroči globoke čustvene stiske. Depresija, anksioznost in posttravmatska stresna motnja so pogoste posledice, ki lahko vplivajo na intimnost in spolno življenje partnerjev. Zato je izjemno pomembno, da imajo pari možnost za odprt pogovor in terapevtsko podporo. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati vpliv izgube nosečnosti na spolnost žensk. Cilj je raziskati povezave med procesom žalovanja in spremembami v spolnem vedenju. Metode dela: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Literaturo smo iskali po podatkovnih bazah DiKUL, PubMed, Medline, CINAHL, ScienceDirect in ResearchGate. V empiričnem delu diplomskega dela je bila uporabljena kvantitativna metoda s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, oblikovanega v spletni aplikaciji 1KA. Ciljno populacijo so predstavljale ženske z izkušnjo perinatalne izgube. Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno in anonimno. Vprašalnik je vseboval 20 vprašanj in je bil objavljen na družbenih omrežjih (Facebook in Instagram). Podatki so bili analizirani s statistično programsko opremo SPSS. Pridobili smo tudi soglasje etične komisije Zdravstvene fakultete v Ljubljani. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 267 anketirank. Največ anketirank (38,4 %) je bilo starih od 28 do 32 let. Večina respondentk (33,2 %) je imela zaključeno srednješolsko izobrazbo. Pri 196 anketirankah (73,1 %) se je nezaželen izid nosečnosti zgodil pred 22. tednom nosečnosti. Večina anketirank (87,7 %) je izkušnjo ocenila kot travmatično, pri čemer je 192 anketirank (71,6 %) poročalo, da je izkušnja okrepila njihov partnerski odnos. 107 (39,3 %) anketirank je izkusilo spremembe v spolnem odnosu, večina (52,6 %) je poročala o zmanjšani želji po spolnem odnosu in 140 respondentk (52,2 %) je poročalo o zmanjšani zmožnosti za spolno vzburjenje. 64 anketirank (23,9 %) je poročalo o vaginalni bolečini med spolnim odnosom. Razprava in zaključek: Perinatalna izguba je pri naših anketirankah vplivala na zmanjšanje spolne želje, težave z vzburjanjem in orgazmom ter fizične (vaginalne) bolečine. Ugotovitve kažejo na potrebo po psihološki podpori in celostnem pristopu pri obravnavi žensk, ki doživijo izgubo otroka v nosečnosti.</dc:description><dc:publisher>[A. Žerovnik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-11 07:45:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170640</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 146576</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 242198019</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
