<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pripovedovalec v prozi slovenskih izseljencev v Argentini po drugi svetovni vojni</dc:title><dc:creator>Pleško,	Tomas	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šabec,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska izseljenska književnost</dc:subject><dc:subject>Argentina</dc:subject><dc:subject>druga svetovna vojna</dc:subject><dc:subject>naratološka analiza</dc:subject><dc:subject>pripovedovalec</dc:subject><dc:subject>Zorko Simčič</dc:subject><dc:subject>Tone Brulc</dc:subject><dc:subject>Jože Krivec</dc:subject><dc:subject>Vojko Arko</dc:subject><dc:subject>Jose Lenarcic</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se osredotoča na pripovedovalce v prozi različnih slovenskih avtorjev, ki so se po drugi svetovni vojni ustalili v Argentini. Na začetku zato obravnavam pojem pripovedovalca in pojav izseljenske literature. Prav tako raziskujem okoliščine, ki so pripeljale izbrane literarne ustvarjalce v tujino, daleč stran od domovine. Posebno pozornost posvečam delom: Človek na obeh straneh stene Zorka Simčiča, Judeževi groši Toneta Brulca, Pij, fant, grenko pijačo! Jožeta Krivca in Cerro Shaihueque Vojka Arka. Na koncu analiziram tudi dela argentinskega pisatelja Jožeta Lenarčiča, ki v svojih besedilih opisuje slovensko izseljensko skupnost, kamor je zaradi svojih staršev spadal tudi sam.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-10 07:45:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170581</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 582688</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 242096643</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
