<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vzroki za nastanek pretvorniške nestabilnosti v prenosnih elektroenergetskih omrežjih</dc:title><dc:creator>Goranović,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Herman,	Leopold	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Pretvorniška stabilnost</dc:subject><dc:subject>Močnostni polprevodniški pretvorniki</dc:subject><dc:subject>Elektroenergetska omrežja</dc:subject><dc:subject>Prostor stanj</dc:subject><dc:subject>Simulink</dc:subject><dc:description>Zanesljivo delovanje prenosnih elektroenergetskih sistemov postaja vse bolj odvisno od močnostnih polprevodniških pretvornikov, ki omogočajo priklop obnovljivih virov in siste-mov za shranjevanje energije. Kljub prednostim, ki jih takšna integracija prinaša, pa ta v omrežja vnaša tudi nove izzive, med katerimi so tudi stabilnostni pojavi zaradi delovanja močnostnih polprevodniških pretvornikov, kar je zajeto v predlogu nove razvrstitve stabil-nosti v okviru pretvorniške stabilnosti. V zaključni nalogi je bila zato izvedena analiza di-namičnega obnašanja sistema s poudarkom na hitrih medsebojnih odzivih regulacijskih zank močnostnih polprevodniških pretvornikov.
V literaturi je pretvorniška stabilnost razdeljena na dve skupini in sicer na tiste z nizkimi in tiste z visokimi frekvencami nihanja. Nizkofrekvenčna nihanja izvirajo iz interakcij tokovne regulacije, zakasnitev in LCL-filtra, medtem ko so visokofrekvenčna nihanja posledica in-terakcij med komponentami filtra in tokovne regulacije ali med filtrom in omrežjem. V sklopu diplomske naloge, je bil izdelan matematični model omrežja s pretvornikom v pro-storu stanj ter model v programskem paketu Simulink. Analiza razkrije, da ima tokovna re-gulacija zelo majhno dušenje, kar pomeni, da močno vpliva na stabilnost sistema in da že manjše spremembe parametrov lahko vodijo v nestabilno obnašanje.
Zakasnitve dodatno vplivajo na zmanjšanje stabilnosti, zato je cilj ohranjati njihov čas čim manjši. Visokofrekvenčna nihanja se lahko ublažijo s pasivnim dušenjem v obliki ustreznih serijskih upornosti v LCL-filtru. Zmanjševanje teh upornosti vodi v večje oscilacije in slab-še dušenje. Najbolj nestabilna stanja z najvišjimi frekvencami nastanejo kot posledica inter-akcij znotraj filtra ter tokovne regulacije in kažejo, da sistem brez ustreznega dušenja posta-ne zelo občutljiv.
Sklep analize kaže, da je za stabilno obratovanje takšnega sistema ključna pravilna parame-trizacija regulatorja in ustrezna konfiguracija dušenja filtra. Poleg tega minimizacija zaka-snitve pomembno prispeva k zmanjšanju možnosti za pojav pretvorniške nestabilnosti.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-07 08:00:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170475</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 62855</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 243422979</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
