<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stališča in znanje osnovnošolcev o volkovih na območju njihove stalne prisotnosti</dc:title><dc:creator>Tomec,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažič,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič Oražem,	Vesna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>Biologija</dc:subject><dc:subject>lovec</dc:subject><dc:subject>pašne živali</dc:subject><dc:subject>soobstoj</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>velike zveri</dc:subject><dc:subject>volk (Canis lupus)</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo raziskuje stališča in znanje osnovnošolcev o volkovih (Canis lupus) na območju Slovenije, kjer so bili volkovi skozi zgodovino ves čas prisotni. Volkovi so pogosto predmet polemik, saj predstavljajo tako pomemben del ekosistema kot tudi potencialni vir konfliktov – tako med različnimi socialnimi skupinami (na ravni politike, med prebivalci urbanih in ruralnih okolij ter med različnimi interesnimi skupinami, kot so zagovorniki živali in rejci) kot tudi na ravni odnosa med volkom in človekom (neposredne škode na pašnih živalih ter posredno poročanje o škodah). Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako spol, razred šolanja, družinsko ozadje in količina znanja vplivajo na odnos učencev do volkov.
V empiričnem delu magistrskega dela smo izvedli kvantitativno raziskavo z anketiranjem 175 učencev sedmih, osmih in devetih razredov iz osnovnih šol na območjih stalne prisotnosti volkov v Sloveniji. V raziskavo smo zajeli štiri osnovne šole. Podatke smo analizirali z deskriptivnimi statističnimi metodami, pri čemer smo se osredotočili na povezave med oblikovanjem stališč, poznavanjem biologije volkov in sociodemografskimi ter družinskimi dejavniki. Rezultati raziskave so pokazali, da se stališča osnovnošolcev o volkovih razlikujejo glede na spol, pri čemer so dekleta pokazala več strahu pred volkovi, a hkrati tudi večjo podporo varstvu vrste. Stališča osnovnošolcev do volkov se ne razlikujejo glede na razred, rejo pašnih živali ali prisotnost lovca v družini. Glede znanja pa smo ugotovili, da osnovnošolci bolje poznajo osnovno biologijo volkov, primanjkuje pa jim natančnih podatkov in poglobljenega razumevanja o ekologiji, razmnoževanju in osnovni biologiji volka. Rezultati kažejo, da se znanje ne razlikuje statistično pomembno glede na spol, razred, rejo pašnih živali in prisotnost lovca v družini. Osnovnošolci z več znanja o volkovih izražajo pozitivnejša stališča do te vrste. Ponovno se je izkazalo, da je vključevanje teh vsebin pomembno za oblikovanje objektivnejših in pozitivnejših stališč do teh plenilcev (Oražem idr., 2019). Naši rezultati nakazujejo potrebo po nadaljnjih raziskavah, ki bi preučile učinkovitost različnih izobraževalnih pristopov pri izboljšanju percepcije volkov med osnovnošolci.</dc:description><dc:publisher>K. Tomec</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-06 08:30:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170462</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 599.744.111.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 185063</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 246618627</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
