<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mikrobi kot vir alternativnih proteinov za prehrano</dc:title><dc:creator>Romih,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeršek,	Barbka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>enocelični proteini</dc:subject><dc:subject>alternativni viri proteinov</dc:subject><dc:subject>mikrobna sinteza proteinov</dc:subject><dc:subject>rekombinantni proteini za uporabo v prehrani</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi so predstavljeni mikrobi kot vir alternativnih proteinov za prehrano. Predstavljene so glavne skupine mikroorganizmov (mikroalge, bakterije, kvasovke in nitaste glive) kot vir alternativnih proteinov za prehrano, kar je pomembno zaradi naraščajoče svetovne populacije in pomislekov glede klasičnih virov, na primer etičnih in okoljskih. Opisanih je tudi nekaj na trgu dostopnih SCP-produktov (ang. single cell protein), kot so Spirulina, Chlorella, Uniprotein, Solein in Quorn. Mikrobni proteini oziroma enocelični proteini (SCP) predstavljajo alternativo klasičnim rastlinskim in živalskim virom beljakovin zaradi hitre rasti, velike vsebnosti proteinov in manjšega okoljskega vpliva (manjša raba vode in zemlje ter nižji ogljični odtis) od tradicionalnih virov. Prikazane so metode pridobivanja SCP in varnostni vidiki, vključno z nukleinskimi kislinami, toksini in alergeni. Vsebnost nukleinskih kislin se mora pred uporabo v prehrani ljudi zmanjšati. Nevarnost so lahko tudi toksini in druge nezaželene snovi. Čeprav imajo SCP-produkti velik potencial in predstavljajo zanimivo raziskovalno področje, ostaja odprto vprašanje, ali bodo dejansko postali uveljavljen alternativni vir beljakovin. V drugem delu naloge je obravnavana mikrobna sinteza izbranih proteinov (leghemoglobin, ovalbumin in mlečni proteini) za uporabo v prehrani. Raziskave kažejo na možnosti pridobivanja uporabnih rekombinantnih proteinov, ostajajo pa izzivi pri posnemanju vseh lastnosti naravnih proteinov, predvsem kompleksnih posttranslacijskih modifikacij. V zaključnem delu naloge je predstavljeno, kako regulatorne zahteve v Evropski uniji vplivajo na vstop mikrobnih proteinov na evropski trg.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-06 07:16:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170448</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 257740</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 241665539</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
