<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doživljanje poklica tetoverja skozi perspektivo delovne terapije: delati, biti, postati, pripadati</dc:title><dc:creator>Šlebir,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratun,	Urša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Cecilija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>fotografija</dc:subject><dc:subject>identiteta</dc:subject><dc:subject>kvalitativna raziskava</dc:subject><dc:subject>okupacija</dc:subject><dc:subject>okupacijska znanost</dc:subject><dc:description>Uvod: V diplomskem delu je predstavljeno doživljanje poklica tetoverja skozi perspektivo delovne terapije, in sicer s poudarkom na dimenzijah delati, biti, postati in pripadati. Tetoviranje je predstavljeno kot smiselna in kompleksna okupacija, ki združuje umetniški izraz, tehnično izvedbo, delo z ljudmi in čustveno komponento ter pomembno vpliva na identiteto, osebno rast in socialno vključenost tetoverjev. Poklic tetoverja se je iz marginalizirane dejavnosti razvil v priznano in regulirano obrt, kar poudarja njegov pomen v sodobni družbi in kulturnem kontekstu. Namen: Raziskati doživljanje poklica tetoverja ter izsledke povezati z dimenzijami okupacije, kot jih opredeljujeta delovna terapija in okupacijska znanost. Metode dela: Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu in vključuje polstrukturirane intervjuje s štirimi tetoverji različnih starosti, izkušenj in osebnih zgodb ter umetniških slogov. Uporabljene so bile tudi fotografije, ki so dodatno osvetlile njihove osebne izkušnje in občutenja. Za analizo podatkov je bila uporabljena refleksivna tematska analiza, ki je omogočila poglobljeno razumevanje subjektivnih izkušenj in pomenov, ki jih tetoverji pripisujejo svojemu delu. Izsledki: Izsledki kažejo, da tetoverji svojo poklicno pot dojemajo kot proces spontanega vstopa in neprestanega učenja, kjer se delo prepleta z identiteto in pripadnostjo skupnosti. Poklic prinaša tako ustvarjalne nagrade kot tudi telesne in psihosocialne izzive, pri čemer je pomembno postavljanje meja, samozaščita, skrb za zdravje in dobro počutje. Gre za poklic, ki se neprestano razvija in od posameznika zahteva visoko stopnjo prilagodljivosti in ustvarjalnosti ter čustvene inteligence. Tetoverji izpostavljajo tudi pomen vzpostavljanja zaupanja s strankami ter neprestanega prilagajanja tehnike in pristopa, kar prispeva k osebnostni rasti in poklicni izpolnitvi. Razprava in zaključek: Raziskava prispeva k širšemu razumevanju poklica tetoverja kot okupacije in poudarja pomen vključevanja netipičnih poklicev v strokovne diskurze. Poklic tetoverja pomembno prispeva k oblikovanju identitete, osebni rasti in socialni vključenosti posameznika. Vloga delovne terapije je lahko ključna pri podpori tetoverjev, zlasti na področju ergonomije, duševnega zdravja in uravnoteženja poklicnega ter zasebnega življenja. Poleg tega delo odpira možnost za nadaljnje raziskave o vplivu poklica na kakovost življenja tetoverjev in razvoj specifičnih intervencij za izboljšanje njihovega delovnega okolja.</dc:description><dc:publisher>[L. Šlebir]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-05 07:46:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170429</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 146537</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 242417155</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
