<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>In brali so srečno do konca svojih dni: Sodobni ljubezenski roman v spektru trivialne literature in recepcijske estetike</dc:title><dc:creator>Kotar,	Brina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žunkovič,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sodobni ljubezenski romani</dc:subject><dc:subject>trivialna literatura</dc:subject><dc:subject>recepcijska estetika</dc:subject><dc:subject>motivacija bralcev</dc:subject><dc:subject>eskapizem</dc:subject><dc:subject>empirična raziskava</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga preučuje sodobni ljubezenski roman v okviru trivialne literature in recepcijske estetike, s poudarkom na njegovem kulturnem pomenu, strukturnih značilnostih in motivaciji bralcev. Naloga obravnava tri ključna vprašanja: značilnosti trivialne literature, pozitivne in negativne dimenzije sodobnih ljubezenskih romanov ter motivacije in izkustva bralcev, ki berejo ta žanr. Teoretični del sledi zgodovinskemu razvoju ljubezenskega romana in ga kontekstualizira v razpravah o literarni hierarhiji, spolu in komercializaciji. Kritizira stigmatizacijo ljubezenskega romana kot »nizke kulture«, hkrati pa priznava njegovo formulaično naravo, ideološko krepitev patriarhalnih norm in potencial za subverzivne feministične ali kvir pripovedi.
Empirični del analizira podatke ankete 481 slovenskih bralcev, pretežno žensk, da bi raziskal demografske trende, bralne navade in zaznane koristi. Rezultati kažejo, da so eskapizem, čustvena katarza in zagotovilo o srečnem koncu glavni motivatorji, saj je 79 % anketirancev potrdilo vlogo žanra kot pobega pred realnostjo. Kljub ponotranjeni kulturni stigmi (30 % jih je izrazilo nelagodje zaradi družbene obsodbe) so bralci cenili čustveno angažiranost in preprostost žanra. Omeniti velja, da je 92 % anketirancev poudarilo pomen kakovosti pisanja in izpodbijalo predpostavke o estetski manjvrednosti žanra. Naloga razkriva napetost med komercialno trivializacijo žanra in njegovo sposobnostjo odražanja razvijajočih se družbenih norm.
Z umeščanjem ljubezenskega romana v širše diskurze o kulturnem kapitalu in teoriji recepcije naloga zagovarja ponovno oceno dihotomije visoke/nizke kulture. Poudarja dvojno funkcijo žanra kot komodificiranega izdelka in prostora za čustvena in kognitivna pogajanja ter poziva k akademskemu priznanju njegove vloge pri oblikovanju bralčeve subjektivnosti in kulturne domišljije.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-05 07:46:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170428</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 582566</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 241575939</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
