Analiza sprememb lastnosti konvencionalne in biorazgradljive plastike pri okoljskem staranjuSajovic Žulovec, Amadeja (Avtor) Kalčikova, Gabriela (Mentor) analiza površinebiorazgradnjamikroplastikastaranjevodne rastlineOdkritje plastike je ljudem neizmerno olajšala življenje, vendar pa je dolgotrajna uporaba in nepravilno odlaganje privedlo do kopičenja plastičnih odpadkov v okolju. Plastika se zaradi izpostavljenosti okoljskim dejavnikom razgrajuje na manjše delce, ki jih imenujemo sekundarna mikroplastika (MP). Po definiciji so to delci, veliki od 1 μm do 1 mm. Poleg tega v okolje vstopa tudi primarna MP, ki je namensko izdelana v majhnih velikostih. Za obvladovanje okoljskih težav se je v zadnjem času množično začela uporabljati biorazgradljiva plastika, ki naj bi se v okolju mineralizirala, torej razgradila do končnih anorganskih produktov, kot so ogljikov dioksid in voda. Vendar pa se je izkazalo, da razgradnja številnih biorazgradljivih polimerov v naravnih okoljskih razmerah poteka zelo počasi ali pa je nepopolna. Poleg tega se hitrost razgradnje istega polimera razlikuje glede na okolje v katerem razgradnja poteka. Uporaba biorazgradljive plastike se že uveljavlja v kmetijstvu, kjer se konvencionalne folije za mulčenje iz polietilena nizke gostote (LDPE) zamenjujejo z biorazgradljivimi iz polibutilen adipat tereftalata (PBAT). Posledično je biorazgradljiva MP prisotna v kmetijskih tleh in se lahko prenaša tudi v vodno okolje, kjer njena biorazgradnja in obnašanje še nista dobro raziskana. V okviru magistrske naloge smo primerjali lastnosti konvencionalne MP LDPE ter biorazgradljive MP PBAT, ki se uporabljata v kmetijstvu kot folija za mulčenje. To plastiko smo tudi izpostavili UV sevanju, da bi simulirali naravne pogoje na prostem. Biorazgradljivost MP smo testirali z respirometrično metodo, ki temelji na merjenju porabe kisika med biorazgradnjo. Po končanem testu smo analizirali ionsko sestavo testnega medija, ovrednotili spremembe v fizikalno-kemijskih lastnostih MP ter ovrednotili vplive MP pred in po testu biorazgradnje na prosto plavajočo rastlino Lemna minor. Rezultati so pokazali, da niti konvencionalna MP LDPE niti biorazgradljiva MP PBAT nista lahko biorazgradljivi v vodi pri naravnih okoljskih pogojih. Največjo stopnjo biorazgradnje je dosegel PBAT MP, ki je bil predhodno izpostavljen UV sevanju in se je v 28 dneh razgradil za 56,7 %. Analiza ionov je pokazala potek nitrifikacije med biorazgradnjo. Vzorci MP so imeli po biorazgradnji bolj gladko površino. Z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FT-IR) smo pri vzorcih PBAT, ki so bili predhodno izpostavljeni UV sevanju zaznali znake fotooksidacije, medtem ko teh na LDPE nismo opazili. Pri testu strupenosti smo opazili vpliv MP na rast korenin male vodne leče, ki je bil manjši pri vzorcih po biorazgradnji, medtem ko vpliva na specifično hitrost rasti in vsebnost klorofila a nismo zaznali.20252025-07-04 13:10:02Magistrsko delo/naloga170419VisID: 24104COBISS_ID: 243870979sl