<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Družbena odgovornost in neodgovornost podjetij ter njun vpliv na zaupanje potrošnika</dc:title><dc:creator>Kopušar,	Ajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golob,	Urša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>družbena odgovornost podjetij</dc:subject><dc:subject>družbena neodgovornost podjetij</dc:subject><dc:subject>zaupanje</dc:subject><dc:subject>zaznave potrošnikov</dc:subject><dc:subject>negativna pristranskost</dc:subject><dc:description>V svoji magistrski nalogi sem obravnavala družbeno odgovornost podjetij (DOP) in družbeno neodgovornost podjetij (DNP) ter je njun vpliv na zaupanje potrošnika. Zanimalo me je, kako na zaupanje vplivajo DO in DN prakse podjetij, pa tudi kakšno zaupanje potrošnik razvije do 
podjetja z mešanimi praksami. Ključno spoznanje iz teoretičnega pregleda je, da DOP in DNP nista nasprotna si termina, ampak lahko soobstajata, kar pomeni, da lahko podjetje hkrati izvaja družbeno odgovorne prakse in se vede družbeno neodgovorno. Zaupanje potrošnikov je bila 
osrednja spremenljivka moje magistrske naloge. Potrošniki se na DOP in DNP odzivajo na podlagi svojih zaznav, ne pa nujno na podlagi dejanskih družbeno (ne)odgovornih dejavnosti 
podjetij. Zato sem v empiričnem delu s pomočjo spletne ankete in treh izmišljenih scenarijev, kjer je en opisoval DOP, drugi DNP in tretji mešano podjetje (s praksami DOP in DNP), med anketiranci preverila in raziskovala, kako se razlikuje raven zaupanja potrošnikov glede na zaznano delovanje podjetja. Rezultati so pokazali, da je zaupanje najvišje pri scenariju DOP, najnižje pri scenariju DNP, medtem ko je pri mešanem scenariju na vmesni ravni. Pokazalo se je tudi, da ima DNP močnejši negativni vpliv na zaupanje, kot pa ima DOP pozitivnega, kar pomeni, da posamezne negativne prakse podjetja lahko bistveno zmanjšajo zaupanje 
potrošnika, kljub morebitnim pozitivnim aktivnostim. To je potrdilo tudi prisotnost negativne pristranskosti, ki nakazuje, da imajo negativne informacije močnejši psihološki vpliv kot pozitivne informacije enake intenzivnosti.</dc:description><dc:publisher>A. Kopušar</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-04 11:04:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170406</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 366.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 175604</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 244702467</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
