Mednarodna razvojna pomoč in opolnomočenje žensk: med deklarativnimi zavezami in finančno realnostjoŠef, Jerneja (Avtor) Arbeiter, Jana (Mentor) feministična zunanja politikaenakost spolovuradna razvojna pomočnorme v mednarodnih odnosihsimbolna močV magistrski nalogi smo se osredotočili na vprašanje, kako in v kolikšni meri države donatorke uresničujejo svoje zaveze k enakosti spolov pri razporejanju uradne razvojne pomoči. S primerjalno analizo Švedske, Kanade in Francije smo proučili, kako feministične zaveze delujejo na simbolni, institucionalni in proračunski ravni ter kako se odražajo v proračunskih odločitvah. Zanimalo nas je, v kolikšni meri feministična zunanja politika vpliva na razporeditev sredstev uradne razvojne pomoči za enakost spolov oziroma v kolikšni meri se normativne zaveze odražajo v finančnih tokovih. S kvantitativno analizo podatkov za obdobje 2002–2023 smo izmerili delež pomoči, usmerjene v enakost spolov, ob upoštevanju vsebinske in geografske porazdelitve ter institucionalnih mehanizmov in strateških dokumentov. Ugotovili smo, da Švedska izkazuje visoko skladnost med retoriko, institucijami in financami. Kanada po sprejetju feministične politike beleži porast sredstev, a ta porast zaznamujejo nihanja, ki odražajo vpliv zunanjih dejavnikov in omejeno strateško povezanost političnih področij. Francija kljub jasnim zavezam k enakosti spolov ostaja selektivna, saj se njena feministična usmeritev pogosto podreja geopolitičnim interesom in zunanjepolitičnim prioritetam. Analiza je pokazala, da deklarativne zaveze brez trdne institucionalne opore in nadzornih mehanizmov redko vodijo v trajne proračunske premike. Rezultati potrjujejo, da razvoj feministično usmerjenih politik zahteva več kot politične izjave – nujna sta institucionalizacija in proračunska doslednost, podprta s politično voljo.J. Šef20252025-07-04 10:46:33Magistrsko delo/naloga170377UDK: 339.96:141.72(043.2)VisID: 175557COBISS_ID: 244311555sl