Konceptualne in praktične meje znanstvene diplomacije v sodobni diplomacijiKoroša, Aljoša (Avtor) Arbeiter, Jana (Mentor) znanstvena diplomacijaznanost v diplomacijidiplomacija za znanostznanost za diplomacijomehka močMagistrsko delo raziskuje, v kolikšni meri in pod katerimi pogoji znanstvena diplomacija deluje kot avtonomna oblika diplomacije v mednarodnih odnosih in ne zgolj kot sredstvo zunanje politike. Raziskava vzpostavlja teoretsko-analitični okvir, ki omogoča razumevanje znanstvene diplomacije kot kompleksne in večrazsežnostne oblike diplomacije. Analitični okvir, ki temelji na tristebrni delitvi znanstvene diplomacije (tj. znanost v diplomaciji, diplomacija za znanost in znanost za diplomacijo), hkrati omogoča tudi razločevanje praks znanstvene diplomacije, ki predstavljajo bodisi sredstvo zunanje politike bodisi avtonomno diplomatsko prakso s specifičnimi cilji, akterji in aktivnostmi. V magistrskem delu je teoretsko-analitični okvir uporabljen za empirično analizo praktičnih pristopov k znanstveni diplomaciji izbranih držav in Evropske unije. Analiza razkriva, da države ostajajo osrednji diplomatski akter, ki se sicer prilagaja novim razmeram v mednarodni skupnosti, kjer je čedalje več raznoterih akterjev. Te države poskušajo vključevati v znanstveno-diplomatske prakse, vendar pa to počno selektivno in omejeno ter v skladu s klasičnimi zunanjepolitičnimi interesi. To kaže, da obstoječe oblike znanstvene diplomacije pogosteje predstavljajo zunanjepolitično sredstvo in manj avtonomno obliko diplomacije. Ključna ugotovitev magistrskega dela je torej, da znanstvena diplomacija nikoli ne deluje v popolni avtonomiji, temveč se giblje na kontinuumu med samostojnostjo in podrejenostjo zunanjepolitičnim interesom, pri čemer je avtonomnost znanstvene diplomacije oz. njenih praks odvisna od specifičnih institucionalnih, političnih in normativnih pogojev.A. Koroša20252025-07-04 10:46:27Magistrsko delo/naloga170376UDK: 001:327(043.2)VisID: 175556COBISS_ID: 244273923sl