<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja žensk v digitalnem novinarstvu</dc:title><dc:creator>Pušnik,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakar,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vobič,	Igor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja</dc:subject><dc:subject>delovni čas</dc:subject><dc:subject>fleksibilne oblike dela</dc:subject><dc:subject>digitalno novinarstvo</dc:subject><dc:subject>materinstvo v novinarstvu</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu raziskujemo, kako ženske v digitalnem novinarstvu usklajujejo poklicno in zasebno življenje, saj gre za poklic, ki ga zaznamujejo atipični delovni časi, prekarne zaposlitve in pričakovanje, da bo delavec vedno na voljo. Vse to je umeščeno v širši kontekst požrešnih organizacij v neoliberalnem svetu, ki od zaposlenih zahtevajo brezkompromisno žrtvovanje prostega časa. V nalogi se še posebej posvečamo vplivu delovnika, materinstva in fleksibilnih oblik dela na usklajevanje obveznosti v poklicnem in zasebnem življenju, pa tudi (ne)enakosti spolov v medijski industriji. Pri tem izpostavljamo vztrajanje tradicionalnih spolnih vlog in pričakovanja organizacij do žensk, ki so pogosto v nasprotju z realnostjo njihovih življenj. Metodološko smo empirični del magistrskega dela zasnovali na kvalitativni analizi polstrukturiranih intervjujev s 14 digitalnimi novinarkami. Ugotovitve kažejo, da fleksibilne oblike dela olajšajo usklajevanje poklicne in zasebne sfere, obenem pa pogosto brišejo mejo med poklicnim in zasebnim življenjem. Največ težav pri usklajevanju novinarkam povzroča atipični delovni čas. Mnoge novinarke materinstvo dojemajo kot v svojem bistvu nasprotno novinarstvu, zato poklic številne zapustijo ali pa se odrečejo napredovanju. Obenem se soočajo s pričakovanji družbe, ki jih postavljajo v podrejeno vlogo v primerjavi z njihovimi kolegi novinarji. Naše ugotovitve nakazujejo potrebo po spremembah v organizacijski kulturi medijskih hiš, ki bi končale prilagajanje novinark maskuliniziranim delovnim vzorcem in jim omogočile lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, tudi v primeru materinstva.</dc:description><dc:publisher>N. Pušnik</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-04 10:46:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170374</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 331:316.356.2:070(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 175554</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 244405251</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
