<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Koristi kognitivno vedenjske terapije pri ženskah v menopavzi in vloga medicinske sestre</dc:title><dc:creator>Pivk,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>ženske</dc:subject><dc:subject>lajšanje simptomov menopavze</dc:subject><dc:subject>kognitivno vedenjska terapija</dc:subject><dc:description>Uvod: Menopavza je izraz, ki označuje zadnjo menstruacijo v življenju ženske. Določimo 
jo retrogradno po dvanajstih mesecih odsotnosti menstruacije. Menopavzni prehod 
spremljajo hormonske spremembe, ki vplivajo na pojav nekaterih simptomov menopavze. 
Najpogosteje pojavljeni simptomi so vazomotorni simptomi, nespečnost, genitourinarni 
sindrom ter psihične in kognitivne spremembe, dolgoročni posledici menopavze pa sta večje 
tveganje za osteoporozo in srčno žilne bolezni. Za lajšanje simptomov menopavze se 
najpogosteje uporablja hormonsko nadomestno zdravljenje, ženske pa se pogosto odločajo 
za nehormonske oblike zdravljenja. Eden od učinkovitih načinov je kognitivno vedenjska 
terapija. Namen: Namen diplomskega dela je opisati menopavzo in njene simptome ter 
raziskati koristi kognitivno vedenjske terapije pri ženskah v menopavzi. Ugotoviti želimo 
tudi, ali se lahko v kognitivno vedenjsko terapijo vključuje tudi medicinska sestra. Metode 
dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, saj smo opravili pregled 
znanstvene in strokovne literature. Iskanje literature je potekalo od januarja do marca 2025, 
v podatkovnih bazah Medline, CINAHL Ultimate, Google Scholar, Eric in Cochrane. 
Vključenih je bilo 8 enot literature. Rezultati: Raziskave so potrdile, da je kognitivno 
vedenjska terapija uspešna pri lajšanju simptomov menopavze. Največje izboljšanje so 
raziskovalci opisovali na področju težav s spanjem in doživljanjem vazomotornih 
simptomov. Terapije so bile izvedene na več različnih načinov, vendar so vsi rezultati ne 
glede na  metodo dela opisovali izboljšanje doživljanja simptomov. Ugotovili smo tudi, da 
se v kognitivno vedenjsko terapijo lahko kot izvajalka vključuje tudi medicinska sestra z 
dodatnimi znanji, saj so rezultati kazali uspešnost terapije tudi pod vodstvom medicinskih 
sester. Razprava in zaključek: Področje kognitivno vedenjske terapije v menopavzi 
potrebuje v Sloveniji več raziskav, saj bi lahko bila to ena izmed uspešnih možnosti za 
pomoč ženskam v menopavzi. Prav tako bi bila potrebna dodatna usposabljanja za 
medicinske sestre, ki imajo največ stika z ženskami v menopavzi. Simptomi močno vplivajo 
na nekatere ženske v menopavzi, zato je pomembno, da jim zdravstveni delavci nudimo 
pomoč in podporo pri njihovem lajšanju. Pomembno je, da se posvetimo vsaki ženski 
individualno in upoštevamo njene želje in vrednote.</dc:description><dc:publisher>[K. Pivk]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-04 07:46:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170350</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 146521</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 241432835</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
