Vpliv vročega okolja na maksimalni privzem kisika, frekvenco srca ter jedrno in kožno temperaturo med kolesarjenjemBajt, Ambrož (Avtor) Verdel, Nina (Mentor) Supej, Matej (Komentor) vročinamaksimalni privzem kisikafrekvenca srcatemperatura jedrakolesarjenjeNamen magistrskega dela je bil preučiti vpliv vročega okolja na fiziološke odzive telesa med kolesarjenjem. Osredotočili smo se na maksimalni privzem kisika (V̇O₂ max), frekvenco srca, jedrno temperaturo in temperaturo kože. V raziskavi je sodelovalo devet zelo dobro treniranih moških kolesarjev (starost 28,2 ± 4,3 leta; telesna masa 73,1 ± 5,8 kg; telesna višina 181,3 ± 6,2 cm), ki so opravili stopnjevane obremenitvene teste do odpovedi v dveh različnih okoljskih pogojih: pri 17 °C in 70 % relativni vlažnosti (zmerno okolje) ter pri 35 °C in 50 % relativni vlažnosti (vroče okolje). Meritve so potekale v okoljski komori na cikloergometru, pri čemer smo porabo kisika spremljali s sistemom Cosmed K5, frekvenco srca s senzorjem Polar H10, temperaturo jedra z gastrointestinalno kapsulo e-Celsius ter temperaturo kože s senzorji iButton. Vsak merjenec je opravil oba testa v naključnem vrstnem redu z vsaj 48-urnim razmikom med preizkusoma. Protokol je vključeval stopnjevano obremenitev do odpovedi z začetno obremenitvijo 100 W in povečevanjem za 20 W vsako minuto. Za obdelavo podatkov smo uporabili programa Microsoft Excel in MATLAB. Rezultati so pokazali, da se je V̇O₂ pri obremenitvah 180 W in 220 W v vročem okolju statistično značilno zvišal (p = 0,001; p = 0,003), ni pa bilo značilnih razlik v V̇O₂ max (p = 0,08). Frekvenca srca je bila v vročem okolju statistično značilno višja pri skoraj vseh obremenitvah (p < 0,001), izjema sta bili le začetna in maksimalna vrednost. Povprečna jedrna temperatura je bila v vročem okolju višja, vendar razlika ni bila statistično značilna (p > 0,1), enako velja za temperaturo jedra ob maksimalni obremenitvi. Temperatura kože pa je bila v vročem okolju značilno višja pri vseh obremenitvah, vključno z odpovedjo (p < 0,0001). Ugotovili smo, da vroče okolje pomembno vpliva na fiziološke odzive med kolesarsko obremenitvijo, predvsem na frekvenco srca in temperaturo kože. Submaksimalni V̇O₂ se je znižal, medtem ko na V̇O₂ max in jedrno temperaturo krajša izpostavljenost vročini ni imela značilnega vpliva. Rezultati poudarjajo pomen priprave športnikov na vadbo v vročini z aklimatizacijo in ustreznimi strategijami hlajenja.20252025-07-02 15:28:47Magistrsko delo/naloga170233VisID: 55449COBISS_ID: 249684995sl