<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv vročega okolja na maksimalni privzem kisika, frekvenco srca ter jedrno in kožno temperaturo med kolesarjenjem</dc:title><dc:creator>Bajt,	Ambrož	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Verdel,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Supej,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vročina</dc:subject><dc:subject>maksimalni privzem kisika</dc:subject><dc:subject>frekvenca srca</dc:subject><dc:subject>temperatura jedra</dc:subject><dc:subject>kolesarjenje</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv vročega okolja na fiziološke odzive telesa med kolesarjenjem. Osredotočili smo se na maksimalni privzem kisika (V̇O₂ max), frekvenco srca, jedrno temperaturo in temperaturo kože. V raziskavi je sodelovalo devet zelo dobro treniranih moških kolesarjev (starost 28,2 ± 4,3 leta; telesna masa 73,1 ± 5,8 kg; telesna višina 181,3 ± 6,2 cm), ki so opravili stopnjevane obremenitvene teste do odpovedi v dveh različnih okoljskih pogojih: pri 17 °C in 70 % relativni vlažnosti (zmerno okolje) ter pri 35 °C in 50 % relativni vlažnosti (vroče okolje).
Meritve so potekale v okoljski komori na cikloergometru, pri čemer smo porabo kisika spremljali s sistemom Cosmed K5, frekvenco srca s senzorjem Polar H10, temperaturo jedra z gastrointestinalno kapsulo e-Celsius ter temperaturo kože s senzorji iButton. Vsak merjenec je opravil oba testa v naključnem vrstnem redu z vsaj 48-urnim razmikom med preizkusoma. Protokol je vključeval stopnjevano obremenitev do odpovedi z začetno obremenitvijo 100 W in povečevanjem za 20 W vsako minuto. Za obdelavo podatkov smo uporabili programa Microsoft Excel in MATLAB.
Rezultati so pokazali, da se je V̇O₂ pri obremenitvah 180 W in 220 W v vročem okolju statistično značilno zvišal (p = 0,001; p = 0,003), ni pa bilo značilnih razlik v V̇O₂ max (p = 0,08). Frekvenca srca je bila v vročem okolju statistično značilno višja pri skoraj vseh obremenitvah (p &lt; 0,001), izjema sta bili le začetna in maksimalna vrednost. Povprečna jedrna temperatura je bila v vročem okolju višja, vendar razlika ni bila statistično značilna (p &gt; 0,1), enako velja za temperaturo jedra ob maksimalni obremenitvi. Temperatura kože pa je bila v vročem okolju značilno višja pri vseh obremenitvah, vključno z odpovedjo (p &lt; 0,0001).
Ugotovili smo, da vroče okolje pomembno vpliva na fiziološke odzive med kolesarsko obremenitvijo, predvsem na frekvenco srca in temperaturo kože. Submaksimalni V̇O₂ se je znižal, medtem ko na V̇O₂ max in jedrno temperaturo krajša izpostavljenost vročini ni imela značilnega vpliva. Rezultati poudarjajo pomen priprave športnikov na vadbo v vročini z aklimatizacijo in ustreznimi strategijami hlajenja.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 15:28:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170233</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 55449</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 249684995</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
