<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ugotavljanje izvornih mest večtočkovnih onesnaženj s šestvalentnim kromom v visoko izdatnem medzrnskem vodonosniku</dc:title><dc:creator>Svetina,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brenčič,	Mihael	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>podzemna voda</dc:subject><dc:subject>industrijsko onesnaženje</dc:subject><dc:subject>tokovi v vrtinah</dc:subject><dc:subject>reprezentativnost vzorcev</dc:subject><dc:subject>šestvalentni krom</dc:subject><dc:subject>analitično modeliranje</dc:subject><dc:subject>numerično modeliranje</dc:subject><dc:description>Onesnaženje podzemne vode iz več točkovnih virov se pogosto odraža v razpršenih in neenakomerno porazdeljenih koncentracijah, kar otežuje iskanje izvorov onesnaženja, zlasti kadar rezultati vzorčenja niso popolnoma zanesljivi. Prvi del raziskav je bil osredotočen na izboljšanje znanstvenih spoznanj in razumevanja značilnosti in spremenljivosti tokov v vrtinah. Rezultati karotažnih meritev na območju Ljubljanskega polja so pokazali, da navpični hidravlični gradienti niso omejeni na zapletene vodonosne sisteme, ampak se lahko pojavijo tudi v debelih aluvialnih vodonosnikih brez zveznih neprepustnih plasti. Na smer in hitrost teh tokov močno vplivajo položaj in dolžina filtrskih odsekov ter morfologija kamninske podlage. Rezulati numeričnega modeliranja so pokazali, da so lahko hitrosti toka vode v vrtinah do 4 velikostne razrede višje od navpične komponente hitrosti toka podzemne vode v vodonosniku. Pretoki v vrtinah so lahko tudi znatno višji od običajnih pretokov črpanja pri vzorčenju, kar vpliva na reprezentativnost vzorčenja. S sistemom dvojnega pakerja je bilo na primeru šestvalentnega kroma [Cr(VI)] dokazano, da lahko izmerjene koncentracije odstopajo od realne vrednosti tudi za 10-15 µg/l. Drugi del raziskave je bil osredotočen na prostorsko interpretacijo onesnaženja s Cr(VI) v vodonosniku Ljubljanskega polja. Na podlagi sektorskega vzorčenja in analize sledenja delcev v numeričnem modelu je bilo ugotovljeno, da prihaja do značilnih razlik v porazdelitvi Cr(VI) po globini vodonosnika, kar lahko povezujemo z različnimi izvori. V vodonosniku se prepletajo ostanki starega onesnaženja iz 80. let in vplivi potencialno še aktivnih virov. Na podlagi dolgoročnih trendov je bil s pomočjo analitičnega modela zadrževalni koeficient Cr(VI) v obsežnem in dobro prepustem medzrnskem vodonosniku ocenjen na 9,5 s koeficientom sorpcije med 1,06-1,33 l/kg. Grobe ocene potencialnih lokacij še aktivnih virov so bile izdelane v treh značilnih vzdolžnih prerezih.</dc:description><dc:publisher>J. Svetina</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 15:27:57</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170222</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 55</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 171883</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 241249283</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
