Analiza mitohondrijske DNA za ugotavljanje povzročitelja škod na domačih živalihVodopivec Seravalli, Tina (Avtor) Skrbinšek, Tomaž (Mentor) Konec, Marjeta (Komentor) mtDNAhaplotipivolkpesneinvazivna genetikaBLASTVelike zveri pogosto prihajajo v konflikt s človekom, predvsem zaradi plenjenja domačih živali. Obstaja mnogo tehnik in preventivnih ukrepov za zaščito živine pred napadi volka in drugih zveri, ko pa tudi to ne zadostuje, večina Evropskih držav ponuja denarno kompenzacijo za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste živali. Zaradi tega so zanesljive metode za identifikacijo pravega povzročitelja škode zelo pomembne, tudi za odvračanje raznih lažnih prijav. Terenski ogled je prvi korak, vendar lahko pri podobnih vrstah živali, kot so pes, volk in šakal, hitro pride do zmote. Molekularne analize so bolj zanesljive in če je vzorec dobre kvalitete, lahko z analizo jedrne DNA prepoznamo ne samo vrsto, ampak tudi osebek. Problem nastane pri starejših vzorcih, kjer je DNA že močno degradirana. S to raziskavo smo pokazali, da je analiza mitohondrijske DNA uspešnejša pri določevanju vrste živali iz neinvazivno odvzetih vzorcev sline iz ran pokončanih živali. Z mt DNA smo uspešno določili 91 % vzorcev, medtem ko smo z jedrno DNA bili uspešni le v 50 % primerov. Z analizo referenčnih vzorcev lahko zgradimo tudi svojo interno bazo podatkov, ki je ključnega pomena za identifikacijo mitohondrijskih haplotipov, ki se na našem območju nahajajo. V naši raziskavi smo prepoznali 6 volčjih in 16 pasjih haplotipov. Bazo podatkov je treba konstantno dopolnjevati z novimi vzorci tudi iz sosednjih populacij. S haplotipizacijo se lahko izognemo potencialnim nejasnostim pri ločevanju med volčjimi in pasjimi vzorci pri uporabi mtDNA, saj se v naši raziskavi pasji in volčji haplotipi niso prekrivali.[T. Vodopivec Seravalli]20252025-07-02 14:04:45Magistrsko delo/naloga170193UDK: 57.088.7(043.2)VisID: 257703COBISS_ID: 241183235sl