<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Debelinska rast dreves pet let po izvedbi različnih načinov redčenja bukovih drogovnjakov v raziskovalnem objektu Mirna gora</dc:title><dc:creator>Markovič,	Filip	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klopčič,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učinki redčenj</dc:subject><dc:subject>bukev</dc:subject><dc:subject>debelinska rast</dc:subject><dc:subject>situacijsko redčenje</dc:subject><dc:description>V gozdnogospodarski enoti Mirna gora je bil leta 2019 v mešanih drogovnjakih na rastišču podgorskega bukovja zasnovan raziskovalni objekt, kjer je bila na osmih raziskovalnih ploskvah izvedena primerjava klasičnega izbiralnega redčenja, situacijskega redčenja s končnimi izbranci in situacijskega redčenja s končnimi izbranci po Schützu ter kontrolnih ploskev brez ukrepanja. S prvo ponovitvijo meritev leta 2024 smo ugotavljali vpliv različnih načinov redčenja drogovnjakov na rast dreves. Presojali smo tudi potrebo po ponovitvi ukrepov. Skupno smo analizirali 192 dreves, in sicer vse izbrance ter ustrezno število indiferentnih dreves. Ugotovili smo povprečni letni debelinski prirastek vseh analiziranih dreves 0,42 cm/leto. Izbranci so najbolje priraščali pri redčenju s končnimi izbranci (0,60 cm/leto), sledile so ploskve redčene po Schützu (0,53 cm/leto), najmanjši prirastek pa smo ugotovili pri klasičnem izbiralnem redčenju (0,43 cm/leto). Analiza kovariance je potrdila statistično značilne razlike v povprečnih debelinskih prirastkih izbrancev med obravnavami, ne pa tudi indiferentnih dreves. Največje volumenske prirastke izbrancev smo prav tako ugotovili na ploskvah, redčenih po načinu s končnimi izbranci (0,024 m3/leto). Ugotovili smo statistično značilno pozitivno povezanost med začetnim prsnim premerom drevesa in debelinskim prirastkom ter med velikostjo krošnje in debelinskim prirastkom. Pet let po izvedenem redčenju se je kot najbolj uspešno za rast izbrancev izkazalo situacijsko redčenje s končnimi izbranci, najmanj pa klasično izbiralno redčenje. Glede na utesnjenost izbrancev in velikost njihovih krošenj smo presodili, da ponovitev redčenj še ni nujna in je bila izvedena jakost redčenja ustrezna.</dc:description><dc:publisher>[F. Markovič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 14:04:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170188</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*242(043.2)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 257698</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 241209603</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
