Struktura in dinamika gozdnih sestojev v Robanovem kotuLeskovec, Lea (Avtor) Nagel, Thomas Andrew (Mentor) Robanov kotpolna premerbarezervattrajne raziskovalne ploskvedrevesni mikrohabitatizgradbaraststarorasel gozdV Robanovem kotu je bilo leta 1987 na območju tedanjega gozdnega rezervata vzpostavljenih pet trajnih raziskovalnih ploskev, ki so bile ponovno premerjene leta 1999. V okviru magistrske naloge smo izvedli tretje zaporedne meritve na dveh raziskovalnih ploskvah, da bi analizirali dolgoročne spremembe v strukturi in dinamiki dveh različnih tipov gozdov: razmeroma naravnega bukovega sestoja in mešanega sestoja na nekdanji novini. S primerjavo s podatki iz preteklih meritev smo spremljali spremembe v vrstni sestavi, debelinski strukturi, gostoti dreves, vrasti, smrtnosti, količini odmrlega lesa ter prisotnosti drevesnih mikrohabitatov (DM). Ugotovili smo, da je v bukovem sestoju prišlo do zmanjšanja številčnosti dreves, povečanja povprečnega in maksimalnega prsnega premera, visokega volumna odmrlih ostankov (207 m³/ha), večje številčnosti DMH (4,6 DM/drevo) ter postopne prevlade bukve. Kazalniki, kot so prisotnost velikih dreves, struktura odmrlega lesa in raznolikost DM, kažejo na značilnosti staroraslega gozda. V mešanem sestoju v skupni temeljnici prevladuje smreka, število bukev pa se je zmanjšalo za 40 %. Volumen odmrlega lesa je bil nižji (46 m³/ha), pri čemer so ostanki večinoma manjših dimenzij in stoječi. Na podlagi teh ugotovitev sklepamo, da bukov sestoj kaže stabilno strukturo, značilno za starorasli gozd, medtem ko razvoj mešanega sestoja ne potrjuje pričakovanega prehoda v bukov gozd.[L. Leskovec]20252025-07-02 14:04:03Magistrsko delo/naloga170185UDK: 630*56(497.431)(043.2)=163.6VisID: 257695COBISS_ID: 241224195sl