<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ocena prehranskega stanja in življenjskega sloga bolnikov s kronično ledvično boleznijo</dc:title><dc:creator>Poljanec,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knap,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lindic,	Jelka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kronična ledvična bolezen</dc:subject><dc:subject>debelost</dc:subject><dc:subject>podhranjenost</dc:subject><dc:subject>prehranske navade</dc:subject><dc:subject>mediteranska prehrana</dc:subject><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:subject>prehransko stanje.</dc:subject><dc:description>Kronična ledvična bolezen (KLB) je napredujoča bolezen, ki prizadene približno 10 % odraslih po vsem svetu. Namen te študije je bil oceniti prehransko stanje in življenjski slog bolnikov s KLB ter primerjati njihove prehranske navade z rezultati raziskave, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) leta 2019. V študiji je sodelovalo 199 ledvičnih bolnikov (stopnje 1–5), pri katerih so bile opravljene antropometrične meritve analize prehranjevanja in meritve z bioelektrično impedančno analizo (BIA; ang. Bioelectrical Impedance Analysis). Študija je potekala na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, v ambulanti na polikliniki. Bolnikom smo med čakanjem na pregled izročili vprašalnik o pogostosti uživanja živil, nato pa smo opravili še antropometrične meritve, test vstani sedi, test moči stiska pesti, meritev z BIA ter izpolnili vprašalnik MEDAS. Iz vprašalnika o pogostosti uživanja živil smo ugotovili, da večina bolnikov s KLB sledi nezdravim prehranskim vzorcem, ki vključujejo čezmerno uživanje rafiniranih ogljikovih hidratov, sladkarij in rdečega mesa, medtem ko je uživanje sadja in zelenjave premajhno. Poleg tega je bila skladnost z mediteransko prehrano nizka, saj je le 0,5 % bolnikov doseglo visoko skladnost s priporočili. Študija je prav tako pokazala pomembnost telesne dejavnosti, saj je 75 % bolnikov doseglo priporočilo za 150 minut tedenske aerobne vadbe, vendar je le 28 % bolnikov redno izvajalo vaje za moč, ki so ključne za ohranjanje mišične mase in splošne funkcionalnosti pri bolnikih s KLB. Raziskava poudarja potrebo po celostnih življenjskih spremembah, ki vključujejo personalizirana prehranska priporočila, redno telesno dejavnost ter multidisciplinarno oskrbo, ki vključuje nefrologe, dietetike, kineziologe in psihologe. Modeli za spreminjanje vedenja, ki so usmerjeni na ključne dejavnike življenjskega sloga, so lahko učinkovita orodja za izboljšanje zdravstvenih izidov in upočasnitev napredovanja bolezni.</dc:description><dc:publisher>[M. Poljanec]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 14:03:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170178</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.2:616.61</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 257688</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 241185027</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
