<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Oblikovanje spletne strani na osnovi starih receptov</dc:title><dc:creator>Merlin,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Možina,	Klementina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>grafično oblikovanje</dc:subject><dc:subject>uporabniška izkušnja</dc:subject><dc:subject>spletna stran</dc:subject><dc:subject>recepti</dc:subject><dc:subject>ročno zapisani recepti</dc:subject><dc:description>Vsak dom ima zbirko svojih receptov, ki se že leta prenašajo iz roda v rod in so del družinske tradicije. Ti recepti niso le seznam sestavin in postopkov kuhanja, temveč tudi dragocene knjige, polne zgodb, spominov in kulturne dediščine. Da bi preprečili izgubo receptov, je prav, da jih zberemo v zbirko, ki bo zagotovila, da bodo recepti dostopni in uporabni še za prihodnje generacije.
V magistrskem delu smo načrtovali in oblikovali spletno stran, v katero smo vključili stare ročno zapisane recepte. Z oblikovanjem spletne strani smo želeli preprečiti izgubo dragocenih receptov jedi, ki jih čez nekaj let morda ne bomo več poznali. Vsak recept smo poleg sestavin in postopka tudi vizualno predstavili. Poleg teh smo na strani dodali tudi praktične nasvete in trike. V teoretičnem delu smo raziskali razvoj slovenske kulinarike in prvih slovenskih kuharskih knjig. Pogledali smo si vsebino o rokopisu. Podrobneje smo si ogledali pojme spletna stran, uporabniška izkušnja ter njeno razliko od uporabniškega vmesnika. Raziskali smo razliko oblikovanja spletne strani za stranko in oblikovanje strani za podjetja. Da bi bila spletna stran smiselno, uporabno a hkrati tudi estetsko oblikovana, smo se v teoretičnem delu osredotočili na osnove in načela vizualnega oblikovanja. Ogledali smo si načine fotografiranja hrane. Ob koncu smo pojasnili program Wordpress ter kaj pomeni odzivno oblikovanje in SEO optimizacija. 
V eksperimentalnem delu smo analizirali značilnosti podobnih slovenskih spletnih strani ter izvedli anketo, s katero smo pridobili vpogled v navade in želje uporabnikov. Na podlagi zbranih podatkov smo oblikovali celostno grafično podobo in pripravili oblikovalske smernice, ki so služile kot osnova za kočno podobo spletne strani. Za lažje razumevanje smo določili predstavnico ciljne skupine uporabnikov. 
Pred oblikovanjem smo načrtovali informacijsko strukturo in določili strukturo vsebine na spletni strani. Na podlagi te smo nato oblikovali žični model, v katerega smo kasneje vključili predhodno določene oblikovalske elemente. Vsebino prototipa smo nato implementirali na spletu. Končni rezultat magistrskega dela je spletna stran Kulinarična dediščina.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 13:32:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170166</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 105217</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
