Izdelava interaktivnega atlasa na podlagi Tesnièrjevega Lingvističnega atlasa za študij dvojine v slovenščiniTeršek, Valentina (Avtor) Stanković Elesini, Urška (Mentor) Weingerl, Primož (Komentor) digitalizacijainteraktivnostlingvistični atlasprototipuporabniška izkušnjauporabniški vmesnikMagistrsko delo opisuje digitalizacijo Tesnierjevega Lingvističnega atlasa za študij dvojine v slovenščini. Prvi del teoretičnega dela se posveča avtorju Lucienu Tesnierju, njegovemu delu in lingvističnemu atlasu. Sledi pregled jezikovne dediščine in digitalizacije, uporabniško usmerjenega oblikovanja s poudarki na uporabniškem vmesniku, uporabniški izkušnji, oblikovanju interakcij, personah in standardiziranih vprašalnikih. V zadnjem delu pregledamo podobne raziskave v literaturi, tj. obstoječe rešitve digitalizacije lingvističnih kart v Sloveniji in v Franciji. Praktični del magistrskega dela sestavljajo štiri faze po metodologiji uporabniško usmerjenega oblikovanja, od tega je prva faza pregledovanja podobnih raziskav zajeta v teoretičnem delu. V drugi fazi se raziščejo uporabniške zahteve tako v intervjujih z učitelji in študenti slovenistike pri predmetih s področja dialektologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL FF) kot po obsegu zajetih kart iz tiskanega atlasa. Ustvari se konceptualna rešitev, po kateri se gradi tretja faza. Ta načrtuje uporabniško izkušnjo, oblikuje uporabniški vmesnik in prototipira izdelano zasnovo. V četrti, zadnji fazi se testira končni prototip med učitelji, študenti slovenistike in študenti prevajalstva na UL FF ter med študenti grafičnih in interaktivnih komunikacij Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL NTF). V tej fazi se analizira uporabniško izkušnjo s standardnim vprašalnikom User Experience Questionnaire (UEQ) in vrednoti privlačnost uporabniškega vmesnika s standardnim vprašalnikom Visual Aesthetics of Websites Inventory (VisAWI). Analiza uporabniške izkušnje z UEQ je pokazala, da respondenti niso bili zadovoljni z delovanjem prototipa pri uporabi, bolj so ga cenili po svojem počutju ob njem in njegovem videzu. Za pozitivno uporabniško izkušnjo bi morali v prihodnosti izboljšati uporabnost prototipa, njegovo hitrost in zanesljivost pri uporabi. Privlačnost uporabniškega vmesnika je po analizi VisAWI vprašalnika rahlo nadpovprečna, vendar ne izstopa po svoji estetski kakovosti. Analiza prototipa je pokazala, da ima digitalni atlas potencial za uporabo v okviru visokošolskega študija posameznih smeri in med širšo zainteresirano strokovno in laično javnostjo. To potrjuje delna utemeljenost postavljenih hipotez. Digitalni atlas bo v svoji končni verziji pomembno prispeval k ohranjanju kulturno-jezikovne dediščine, zato delujoči prototip s pridobljenimi ugotovitvami skozi raziskavo postavlja temelje in izhodišča končnemu izdelku, katerega implementacijo se načrtuje do leta 2026.20252025-07-02 13:32:18Magistrsko delo/naloga170165VisID: 105216sl